VOGRSKO – Še ena butalska zgodba se dogaja v Spodnji Vipavski dolini. Kmetje se bolj kot nad naravnimi ujmami, kot sta suša in toča, ki jim redno uničujeta pridelke, hudujejo nad popolnoma neustrezno in zanje škodljivo kmetijsko in okoljsko politiko.
Zadnja in zelo trdovratna višja sila, ki jih je prizadela in na katero že leta nimajo nobenega vpliva, je nedelujoč namakalni sistem Vogršček. Ta jim jo je nedavno spet zagodel, saj je voda v njem onesnažena s fekalijami, in to tako močno, da so od upravljavca sistema, to je sklad za kmetijska zemljišča in gozdove, dobili obvestilo, da je njena uporaba omejena. Kar 1000 kmetov, uporabnikov tega namakalnega sistema, od katerega je odvisen njihov pridelek, zato ne more in niti ne sme namakati, kot bi hoteli in za kar tudi plačujejo.
»Mi moramo celo plačevati za vodo in uporabo, namakati pa ne smemo. To je nepravično in nepošteno. Kot da bi živeli v Butalah. Zakaj sploh imamo namakalne sisteme, za katere gredo milijoni evrov, potem pa ne delujejo,« se jezno sprašuje eden od velikih pridelovalcev sadja in zelenjave na Vogrskem. Tako je naveličan in razkurjen zaradi brezbrižnosti državnih uradnikov, da se mu niti ne ljubi več o tem razpravljati v javnosti. »Zgodba se vleče že dolga leta, že pet različnih kmetijskih ministrov je bilo pri nas na ogledih, vsi so nam veliko obljubljali, potem pa šli lepo nazaj v Ljubljano in nič se ne premakne. Ti ljudje sploh ne vedo, kakšne probleme imamo, samo zgovarjajo se drug na drugega,« nam še razloži in se prijazno poslovi, saj da ima ogromno dela.
Že sedem let smradu
Tudi Tomaž Gregorič s kmetije Smodin, eden največjih pridelovalcev tega vročega in sušnega območja, je slabe volje in naveličan stalnih problemov z namakalnim sistemom, v katerega se je vključil že pred leti. Kar sploh ni bilo poceni in preprosto, saj je moral pridobiti in plačati kup soglasij in nabaviti in urediti vse naprave, kar ga je stalo več kot 10.000 evrov. Poleg tega vsako leto upravljavcu plača najemnino za namakalni sistem, za uporabo vode in za čiščenje kanalov, kar ob njegovih 11 hektarih znese več kot 1000 evrov. Letos je celo dobil račun za še dodatnih 400 evrov. A kaj, ko je sredi avgusta hotel oroševati svoja jabolka, pa je voda smrdela po fekalijah, torej po človeških iztrebkih, in je moral početje seveda prekiniti, saj bi se ob namakanju s takšno vodo smrad prijel na sadeže in jih okužil.
»Poleg tega verjetno kakšen inšpektor kar čaka, da mi prekine prodajo in mi napiše visoko kazen. Potem bi lahko kar zaprl kmetijo in se začel ukvarjati s čim drugim,« nam razloži Gregorič in poudari, da se to vleče že sedmo leto, da pa je sadje pred obiranjem treba nujno oroševati, saj mu daje sočnost. »Če hočem moja jabolka prodati, morajo biti kakovostna, če hočem, da so kakovostna, jih moram namakati. Če jih ne namakam, jih je manj, sadeži so manjši in temu primerno je bistveno manjši zaslužek...«
Druga preglavica, s katero se spopadajo kmetje, je premajhen pritisk v ceveh namakalnega sistema. Ta bi moral biti 4,5 atmosfere, vendar se pogosto zniža na polovico. Pri Gregoričevih ne morejo namakati že, če istočasno namakata dva kmeta pred njimi, saj vode zmanjka, poleg tega je zaradi zajemanja z dna zajetja preveč mrzla in polna umazanije, ki se tam nabira. Rešitev bi bila namakanje iz potoka Lijak, ki teče po dolini, vendar za kmete velja popolna prepoved namakanja iz vodotokov. Kot nam nekoliko cinično pripomni Tomaž Gregorič, iz vodotokov ne smejo namakati zaradi vsega mogočega, predvsem zaradi zaščitenih žab, ptičev in hroščev, samo na kmete nihče ne gleda in so vedno na zadnjem mestu. »Precej kmetov je dalo prošnjo, da bi lahko občasno oziroma v posebnih primerih namakali iz vodotoka, pa niti odgovora nismo dobili!«
Odgovorni se izmikajo
Da je zgodba resnično butalska in da so trditve vipavskih kmetov o popolnoma zgrešeni in izmikajoči se politiki resnične, se je izkazalo potem, ko smo poskušali od odgovornih služb v Ljubljani pridobiti odgovore, kdo je odgovoren za razmere, ki jezijo uporabnike namakalnega sistema Vogršček. Predvsem pa, kdo in kdaj bo uredil sistem tako, da bodo z njim lahko kmetje brez težav namakali pridelke.
Najprej smo od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je upravljavec namakalnega sistema, ne pa zajetja Vogršček, izvedeli, da niso pristojni za ugotavljanje onesnaževalca, ampak lahko le laično ugotavljajo, da je sistem dotrajan do te mere, da brez obnove prav dolgo ne bo zmogel več zagotavljati nemotene dobave vode. In tudi, da »prispevek za vzdrževanje namakalnega sistema v znesku 65 evrov na leto na hektar površine plačujejo vsi lastniki in zakupniki zemljišč namakalnega območja, za zdaj še ne glede na to, ali vodo uporabljajo ali ne.«
Žal tudi na odgovornih ministrstvih ne najdemo pravega odgovora. Še več, za onesnaženje naj bi bili krivi celo sami! V imenu ministrstev za okolje in za kmetijstvo dobimo usklajen odgovor z Direkcije RS za vode, kjer nam razložijo, da je vode kljub znižanju gladine še vedno dovolj za namakanje in da zadrževalnik kot objekt ne vpliva na prisotnost bakterij fekalnega izvora. »Prisotnost tovrstnih bakterij je posledica neurejenega stanja na vodozbirnem območju zadrževalnika, tako glede odvoda fekalnih voda in načina gnojenja kmetijskih površin s hlevskim gnojem in zalivanja z gnojnico.«
Povsem jasno je, da se bo ob takšnem odnosu kmetijske in okoljske politike do kmetov že kmalu začela uresničevati napoved našega sogovornika Tomaža Gregoriča, da bo v Spodnji Vipavski dolini kmalu zmanjkalo kmetov, ki bi v tako nemogočih razmerah pridelovali slastno in sočno slovensko sadje, in da se bomo morali sprijazniti z veliko slabšimi pridelki iz tujine.
Preveč fekalij v premalo vode Kot nam uspe izvedeti, je razlog za težave z namakalnim sistemom Vogršček povsem dotrajan zadrževalnik vode, predvsem njegova brana oziroma jez. Zaradi starih in poškodovanih naprav so morali že pred leti znižati gladino vode v jezeru za 10 metrov. Zato je v jezeru manj vode, ta se hitreje segreje, v topli pa se hitreje razvijajo bakterije in je njihova koncentracija večja. Zaradi tako malo vode je v ceveh namakalnega sistema nižji pritisk in do številnih kmetov je občasno sploh ne pride dovolj. Tretji problem je tudi v načinu odvzema vode za namakanje: namesto da bi jo zajemali tik pod površino, jo povsem na dnu zajezitve, in sicer po cevi, ki je predvidena za praznjenje zajezitve. |