LJUBLJANA – Državno pravobranilstvo je v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) v torek na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe med Mestno občino Maribor in podjetjem Iskra Sistemi v zadevi mariborski radarji, so danes potrdili na državnem pravobranilstvu in KPK.
»Komisiji za preprečevanje korupcije zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja za tako tožbo daje aktivno legitimacijo kot zagovorniku javnega interesa,« so povedali v KPK in tako potrdili predhodno poročanje časnikov Delo in Večer. Državno pravobranilstvo podrobnejših informacij o zadevi, dokler je postopek v teku, ne more podati.
KPK o znakih korupcije že marca
Kot smo poročali, je KPK v poročilu konec marca ugotovila, da so v javno-zasebnem partnerstvu med mariborsko občino in podjetjem Iskra Sistemi, ki je v mestu postavilo sporne radarje, vidni znaki korupcije. Po besedah namestnika predsednika KPK Roka Praprotnika je bila pogodba spisana »izrazito« v korist zasebnega partnerja, občina pa pri tem ni ustrezno zavarovala javnega interesa.
Radarje so lansko jesen postavili Iskra Sistemi v okviru 30 milijonov evrov vredne koncesijske pogodbe z mariborsko občino, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z novopostavljenih radarjev stekal na njegov račun. Prve radarje so v Mariboru namestili sredi oktobra lani, a so naleteli na tako oster odziv javnosti, da je bil župan Franc Kangler prisiljen odstopiti.
Iskra hoče sedem milijonov evrov, če ne ...
Po izvolitvi novega župana Andreja Fištravca je Iskra pogodbo prekinila, zdaj pa se ne morejo dogovoriti o poravnavi stroškov. Na občini so v ponedeljek prejeli dopis družbe Iskra Sistemi, v katerem ta zahteva sedem milijonov evrov za poplačilo prekinjene pogodbe za radarje. Občinske strokovne službe bodo nanj odgovorile do predlaganega roka 15. maja.
Če mariborska občina ne bo sprejela predlagane ponudbe, je družba Iskra Sistemi zagrozila z vložitvijo zahtevka za odškodnino. Višina odškodnine v dopisu ni navedena, je pa predsednik uprave Iskre Dušan Šešok prejšnji teden zagrozil, da bi lahko njihov odškodninski zahtevek znašal kar 762 milijonov evrov.
Kljub vložitvi tožbe za ugotavljanje ničnosti pogodbe, podpisane januarja lani, lahko sprti strani še zmeraj dosežeta sporazumno rešitev, v današnji izdaji piše časnik Večer. Če bi sodišče ugotovilo ničnost, tudi še ne pomeni, da občina Iskri ne bi bila dolžna ničesar več, saj bo morala v tem primeru plačati vsaj vsa do zdaj opravljena dela in material, ki ga Iskra ne bo mogla odpeljati. »Ves postopek zagotovo ne bo končan hitro,« je za časnik povedal pravnik Rajko Pirnat.
