LJUBLJANA – Že uvodoma je treba zelo jasno povedati, da ne bi bilo dobro (niti za navadne državljane, ki iz takšnega ali drugačnega razloga moramo kdaj pred sodnike) oziroma vsaj ni nujno, da bi bilo dobro, če bi zdajšnji predsednik sodnega sveta dr. Janez Vlaj presodil, da v takšnih razmerah ni pripravljen več zasedati zdajšnje funkcije, in bi odstopil. Drugič, v tem hipu gre sicer bolj za to, da je tudi dr. Vlaj med tistimi posamezniki v vrhu pravosodne veje oblasti, ki jih del parlamentarne opozicije, še posebno Janšev SDS, in del civilne družbe že nekaj časa pozivata k odstopu. Kaže, da dr. Vlaj (podobno kot predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša ali generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer) o odstopu za zdaj ne razmišlja, saj pravi, da sodni svet pod njegovim vodstvom svoje zakonsko določene naloge uspešno opravlja in zato po njegovem prepričanju ni nikakršnega razloga za morebitni odstop. Največjo opozicijsko stranko je nazadnje zmotilo to, da bi na željo sodnega sveta položaj novega celjskega višjega sodnika lahko zasedel nekdo, ki doslej (kot sodnik!) ni bil še niti minute v sodni dvorani, in da je kandidatka sodnega sveta za višjo sodnico v Celju kot odvetnica bila ena ključnih pravnih strokovnjakov v šaradi o Tešu 6, saj je pregledovala vse pogodbe, ki so bile zaradi Teša 6 sklenjene z Alstomom. Odbor 2014 za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter, kajpada, za varstvo pravic političnega obsojenca Janeza Janše pa je, poleg tega, na svoji 3. skupščini zahteval odstop dr. Janeza Vlaja, ki sodnemu svetu predseduje zadnjih 15 let, ko so bile slovenskim državljanom človekove pravice na sodiščih kršene v več kot 600 primerih, pa kljub temu do zdaj še ni predlagal razrešitve niti enega sodnika.
Še nekaj drugega ni oziroma ne more biti nepomembno: v državnem zboru so povsem v skladu s predlogom, ki so ga soglasno podprli člani parlamentarne mandatno-volilne komisije (MVK), in kljub pozivu dr. Vlaja, naj odvetnico dr. Anito Dolinšek v nasprotju s predlogom MVK vendar izvolijo na sodniško mesto višje sodnice celjskega višjega sodišča, soglasno zavrnili izvolitev slednje. Soglasno, ja. Proti je namreč glasovalo vseh 82 navzočih (glasujočih) poslank in poslancev. Drži tudi, da je na začetku 90. letih prejšnjega stoletja, ko je slovenski parlament prvič zavrnil predlog sodnega sveta, naj nekoga izvoli na sodniško funkcijo, zaradi tega brez odlašanja odstopil takratni predsednik sodnega sveta dr. Boris Štrozak. No, Dolinškova je nadvse polemično protestirala že proti odločitvi MVK: menila je celo, da tisto, kar so si privoščili v hramu zakonodajne veje oblasti, pomeni celo prvo odločitev v zgodovini (?), s katero je politika pri nas povozila (pravo)sodno stroko, in ogorčeno še dodala, da je bil sodni svet tisti, ki je kot strokovni organ presodil, da je prav ona najprimernejša za novo višjo sodnico v Celju. Že izid glasovanja na seji MVK naj bi, je ugotavljala, potrjeval najgloblji strah vseh tistih, ki ne verjamejo več v delovanje neodvisnega sodstva in ki očitno menijo, da je lahko uspešen kandidat za sodnika samo tisti, ki ima podporo političnih strank.
Povsem pričakovano se je dr. Dolinškovi – bi sploh lahko bilo kako drugače? – pridružil predsednik sodnega sveta dr. Vlaj, ki pač pravi, da je vsaka morebitna zavrnitev nekega, katerega koli predloga sodnega sveta pomeni že kar konec neodvisnosti sodstva: poudaril je, da že sama zakonodaja omogoča, da bi kot najustreznejšega kandidata za neko (višjo) sodniško funkcijo izbrali tudi nekoga, ki doslej še ni bil sodnik in je kot tak, torej, »zunanji kandidat«, ter opozoril, da bi stališče, po katerem bi lahko za neko višje sodniško mesto izbirali samo med kandidati, ki so bili že doslej sodniki, pomenilo nedopustno diskriminacijo.
Mogoče pa bi si moral dr. Janez Vlaj, tudi če noče odstopiti, zdaj le vzeti vsaj čas za zelo tehten razmislek o skrajno pomenljivem sporočilu, ki so mu najprej soglasno namenili člani parlamentarnega MVK, potem pa na seji državnega zbora (prav tako soglasno) tudi še poslanke in poslanci.
Kaj bo zdaj storila vlada?
Poslanec SDS, nekdanji notranji minister dr. Vinko Gorenak je včeraj vnovič spregovoril o generalnem državnem tožilcu dr. Zvonku Fišerju in odgovornosti slednjega pri imenovanju Boštjana Škrleca, državnega sekretarja nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja, na položaj generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Ker je, kot je znano, upravno sodišče ugotovilo, da so se pri Škrlečevem imenovanju zgodile nezakonitosti, ker je tudi Komisija za preprečevanje korupcije (že leta 2012) pri istem imenovanju zaznala sum korupcije in nasprotja interesov, pa tudi zato, ker dr. Fišer kljub temu še vztraja, da inšpektoratu za javni sektor ne bo omogočil vpogleda v dokumentacijo, ga SDS še enkrat poziva k odstopu. SDS je na državnotožilski svet in na vlado že naslovil predlog za Fišerjevo razrešitev in ga utemeljil s tem, da funkcije generalnega državnega tožilstva ne more in ne bi smel opravljati nekdo, ki ne spoštuje ustave in zakonov ter ne spoštuje odločb upravnega sodišča niti odločitev ustavnega sodišča.
