LJUBLJANA – Čeprav je na podlagi tega, da je peticijo proti uvedbi davka na nepremičnine samo prvega dne podpisalo več tisoč ljudi (že včeraj dopoldne, torej v precej manj kot 24 urah, je bilo samo podpisov, zbranih prek spleta, približno 10.000), najbrž res mogoče pričakovati, da jo bo do konca tedna podpisalo več deset tisoč, to še ne bo ničesar spremenilo. Zakaj ne? Ker celo v primeru, če bi jo podpisalo 500.000 državljank in državljanov, peticija za naše oblastnike ne bi bila zavezujoča. Še vedno se bodo lahko nanjo požvižgali. No, seveda, predstavniki katere koli vladajoče koalicije bi se, če bi bili zares demokratični, bržda morali začeti spraševati, ali so sploh še legitimni predstavniki ljudstva, vsakič, ko jih tri poslanske skupine začnejo opozarjati, da je tisto, kar nameravajo storiti (ali uvesti), škodljivo za državljane in državo. Toda to žal ni (vsaj doslej ni bilo) po meri slovenskih strankokratov.
Zbornice, sindikati, občine
Kaj pa to, da na škodljivost uveljavitve zakona o davku na nepremičnine že dlje opozarjajo civilna družba in lokalne skupnosti (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, GZS, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Zveza sindikatov upokojencev Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije)? Saj veste, kako na te stvari gledajo naši politiki: če jih na kaj opozorijo predstavniki navidezne civilne družbe (tiste, ki je organsko povezana z vodstvi njihovih strank), jim nemudoma prisluhnejo. V nasprotnem primeru pa le redkokdaj.
Drži, civilna družba lahko stokrat poskuša dokazati, da bo davek na nepremičnine škodoval konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, podjetništva, kmetijstva in gozdarstva oziroma jo morda celo uničil, prikrajšal starejše lastnike nepremičnin za zasluž(e)no mirno starost in na mah ogrozil socialno varnost državljanov z nižjimi prejemki, pa občinam brutalno odvzel dozdajšnjo finančno avtonomijo, oblastniki bodo kljub temu v svojem napuhu prepričani, da jim tega pač ni treba upoštevati. Skratka, medtem ko civilna družba s pomočjo SLS ter ob podpori predstavnikov SDS in NSi prireja javne tribune, na katerih pojasnjuje svoje pomisleke (razloge za zavrnitev novega davka), se vladna koalicija še kar vede, kot da tega ne vidi niti ne sliši.
Tisti, ki ta hip zbirajo podpise, se sicer tolažijo, da jim bodo najbrž prisluhnili takrat, ko bodo peticijo z ogromnim številom podpisov predložili slovenski vladi in Evropskemu parlamentu. Ja, predlagatelji peticije upajo, da bo množičen odziv ogorčenih državljanov zagotovil enak rezultat, kot so ga podpisi proti načrtovanemu, a pozneje umaknjenemu predlogu privatizacije vodnih virov na območju EU. Upanje pa, kot pravijo, umre zadnje. ¾ Koliko podpisov bi morali državljani pokazati vladi, da bi ta še enkrat razmislila o smotrnosti davka na nepremičnine?
Zadnji adut bo ustavna presoja
Slovenske občine se vsekakor zavedajo, da morda vlada sploh ne bo pripravljena upoštevati njihovih argumentov, stališč in predlogov, zato so že vnaprej napovedale, da razmišljajo tudi o tem, da bi predlagale ustavno presojo skrb vzbujajočega zakona: »Predlog zakona je nedvomno ustavno sporen, saj lokalnim skupnostim ukinja tako imenovane lastne vire. Sporen pa je tudi z vidika zakonitosti, ker njegovi avtorji občinam niso omogočili niti tega, da bi povedali svoje mnenje, in ker bistveno prizadene njihovo razvojno funkcijo.«
