DOLGO ČAKANJE

In vladni poslanci 
so ugrabili državo

Objavljeno 15. julij 2016 09.28 | Posodobljeno 15. julij 2016 09.28 | Piše: Jadran Vatovec

Čemu koalicija noče, da bi SDH transparentno prodajal državna podjetja?

Mag. Alenka Bratušek želi septembra kljub vsemu preveriti, ali so v SMC, SD in Desusu pripravljeni zavreči celo svoje argumente. Foto: Aleš Černivec.

LJUBLJANA – Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) je predlagala skupina nepovezanih poslancev s prvopodpisano nekdanjo premierko mag. Alenko Bratušek. Nepovezani poslanci so ga predlagali, ker so bili in so menda še vedno prepričani, da je mogoče zagotoviti precej večjo transparentnost (preglednost) postopkov prodaje državnega premoženja (privatizacije državnih podjetij), pa tudi zato, da bi se vsaj v prihodnje postopek za morebitno razrešitev člana ali več članov SDH lahko začel, ne samo na predlog vlade, tudi na pobudo (iz) državnega zbora. Vlada je takšni noveli ves čas nasprotovala. Tudi predvčerajšnjim je to jasno in glasno v imenu vlade poudaril državni sekretar finančnega ministrstva v odstopu Metod Dragonja. Še drugače povedano: vlada je vztrajala, da takšnega predloga državni zbor ne bi smel sprejeti.

Vladni poslanci proti vladi in opoziciji

Četudi se na prvi pogled marsikomu lahko zdi na moč nenavadno, da so se Dragonjevemu nasprotovanju noveli pridružili celo njeni predlagatelji (mag. Bratuškova je v parlamentarni dvorani nekajkrat pojasnjevala, zakaj bo bržda res še najbolje, da se ne sprejme zakona, ki so ga poslanci treh vladnih strank, SMC, SD in Desusa, že na seji odbora za finance in monetarno politiko spremenili v invalidnega in nesmiselnega), so se ti za to odločili iz utemeljenega razloga. Drži, novelo o SDH je najprej družno, četudi ne s povsem oziroma v vsem enakimi argumenti, zagovarjala dobesedno vsa opozicija (od Združene levice prek nepovezanih poslancev do SDS in, ne nazadnje, NSi), nazadnje pa se je lahko le še strinjala, da žal res ni smiselno podpreti skrpucala, kakršno je od novele ostalo po, blago rečeno, skrajno nenavadnih posegih vladnih poslanskih skupin.

Dobovšek opozarja, da gre pri početju vladnih poslancev za pojav sistemske korupcije, ki je znan kot ugrabitev zakonodajnega postopka. 

Če še enkrat ponovimo: noveli so, potem ko so jo koalicijski poslanci s sprejetjem nekaterih svojih amandmajev (dopolnil) in hkratno zavrnitvijo vseh tistih, s katerimi bi lahko vsaj deloma ohranili njeno smiselnost, nasprotovali Dragonja (v imenu vlade) in vse opozicijske poslanske skupine, so jo pa kot glasovalni buldožer zato podprle vse tri vladne poslanske skupine. Naj razume takšno politikantsko taktiko, kdor lahko. Mogoče je še najbolj natančno diagnozo trenutnih razmer v državnem zboru postavil nepovezani poslanec, strokovni vodja zavoda Dobra država dr. Bojan Dobovšek, ki je bil, kot se najbrž boste spomnili, svojčas med ključnimi ustanovitelji SMC, a je pozneje iz te stranke razočarano izstopil: »Danes smo priče pojavu, ki mu pravimo ugrabitev države. Če govorimo o zakonu o državni upravi, zakonu o SDH ali predlagani spremembi zakona o pravilih cestnega prometa, smo priče novim vzorcem ugrabitve zakonodajnega postopka. Enkrat gre za zakon, ki ga je predlagala opozicija, pa so ga poslanci vseh treh koalicijskih skupin, pridružujem se mnenju kolega, poslanca SDS mag. Andreja Širclja, namenoma tako izmaličili, da bo, če bo sprejet, povsem neuporaben. Drugi novi vzorec ugrabljanja zakonodajnega postopka pa je, da koalicija zakon, ki ga je predlagala opozicija, najprej zavrne, potem pa ga sama predlaga v parlamentarno proceduro oziroma ga javnosti ponudi, kot da bi bil njen oziroma vladni.«

Kaj se je zgodilo pri noveli o SDH? Poslanci SMC, SD in Desusa so že na seji odbora za finance in monetarno politiko preprečili sprejem dveh dopolnil, s katerima bi povsem v skladu z mnenjem parlamentarne zakonodajno-pravne službe noveli zagotovili ustrezno konsistentnost (s tem so preprečili, da bi bili postopki SDH transparentni in bi državni zbor vsaj odslej smel izvedeti, kdo so resnični, ne zgolj navidezni, slamnati kupci nekega državnega podjetja), na seji državnega zbora pa so le še izglasovali škandalozno dopolnilo, po katerem bo državni zbor pobudo za razrešitev člana ali članov nadzornega sveta SDH lahko dal, vendar šele eno leto po uveljavitvi novele.

Jeseni še zadnji poskus

Mag. Alenka Bratušek, njeno Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB) so na strankinem kongresu maja letos preimenovali v Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov (ZSLD), nam je včeraj zagotovila, da bodo nepovezani poslanci do septembrske seje državnega zbora, na kateri bodo spet obravnavali novelo zakona o SDH, pripravili nekaj vsebinsko tako kakovostnih dopolnil, da jim koalicijski poslanci preprosto ne bodo mogli več nasprotovati: »Upoštevali bomo oziroma povzeli bomo prav njihove argumente. V hipu bo jasno, ali so se le s figo v žepu sklicevali na te argumente.« Bratuškova verjame, da bo še vedno, četudi žal šele jeseni, mogoče odpraviti škodljivo posledico katastrofalnega dopolnila, s katerim je koalicija možnost predlaganja razrešitve članov nadzornega sveta SDH pomaknila za eno leto v prihodnost.

Mag. Bratuškova jih je zaman pred glasovanjem o dopolnilu, ki ga ni mogoče z ničimer opravičiti, pozivala: »Če bo zaradi vaših glasov sprejet tak amandma, bomo morali septembra še enkrat odločati o tem zakonu. Potem bo treba še eno leto čakati na uveljavitev možnosti, da tudi državni zbor lahko sprejme pobudo za zamenjavo člana ali članov nadzornega SDH. Takrat bomo blizu koncu zdajšnjega vladnega oziroma parlamentarnega mandata. Za uresničitev cilja, za katerega smo predlagatelji novele upali, da ga bomo z njo dosegli, bo vsekakor prepozno.« Koalicija ni slišala ali ni hotela slišati ne nje ne vseh drugih opozicijskih poslancev.

Deli s prijatelji