LJUBLJANA – Uredništvom slovenskih medijev so kar iz kabineta predsednika vlade poslali všečno sporočilo o tem, da zdajšnje vladne stranke (Cerarjev SMC, Židanov SD in Erjavčev Desus) podpirajo priznanje samostojne in neodvisne države Palestine: »Vlada je o tem vprašanju razpravljala že novembra lani (27. novembra 2014) in predlagala, naj državni zbor o priznanju odloči na predlog vlade. Že tedaj je bilo jasno, da vlada podpira priznanje palestinske državnosti.« Kot so zapisali v sporočilu, je želela vlada že s svojim novembrskim sklepom zagotoviti, da bi državni zbor o priznanju odločil ob najustreznejšem času, ko bi imelo to dejanje tudi največji učinek: »Če želi državni zbor to storiti že prej, je to popolnoma v njegovi pristojnosti. V vladnih strankah bomo takšno odločitev podprli. Kot je predsednik vlade dr. Miro Cerar izjavil že takrat, bo Slovenija podprla samoodločbo Palestincev, saj smo na tej osnovi vzpostavili svojo državnost tudi sami.«
Kabinet se je le odzval
Kapo dol, bi najbrž ob tem vzkliknil selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec. Četudi ni jasno, zakaj je kabinet v sporočilu najprej poudaril, da tri vladne stranke podpirajo priznanje Palestine, nadaljeval s tem, da je to v pristojnosti državnega zbora, nazadnje pa dodal še trditev, da bo Slovenija podprla samoodločbo Palestine. Tega Katanec, če ga še enkrat omenimo, morda niti ne bi mogel opaziti, dejstvo pa je, da so se iz kabineta predsednika vlade s tem sporočilom pravzaprav le ad hoc odzvali na potezo poslanskih skupin Združene levice (ZL) in Zavezništva Alenke Bratušek (ZaAB), ki sta »ob podpori Židanovega SD« že nekaj ur prej v parlamentarno proceduro vložila predlog akta, s katerim naj bi Slovenija vendarle priznala samostojno in neodvisno državo Palestino. Kakšen je bil namen odziva kabineta predsednika vlade, si je laže predstavljati, če vemo, da so predstavniki ZL in ZaAB ob vložitvi svojega predloga omenili, da je državni zbor vladi konec koncev že pred sedmimi meseci naročil, naj pripravi predlog sklepa o priznanju Palestine, pa se je od takrat »zgodilo samo čakanje«. Poslanec ZL Matej Tašner Vatovec je opozoril, da je vlada v teh sedmih mesecih iskala predvsem nove izgovore, zakaj predloga akta še ni poslala v državni zbor oziroma zakaj še ne bi bilo dobro o njem odločati. Na primer zato, ker bi bilo po mnenju vladnih mednarodnopravnih strokovnjakov vsekakor bolje, če bi Palestino priznali v paketu (skupaj z nekaterimi drugimi državami) oziroma če bi se Slovenija zgolj pridružila iniciativi drugih držav za priznanje Palestine. No, po drugi strani pa se je Palestini, kot vemo, aprila letos uspelo vključiti v Mednarodno kazensko sodišče, sočasno so se pojavile še pobude Irske, Francije in Belgije za njeno priznanje, nedavno pa je Palestina sklenila celo mednarodno pogodbo z Vatikanom. Vse to nam pove, da se v mednarodni skupnosti vse odločneje zavzemajo za priznanje palestinske države, ki bi se (po priznanju) lahko začela enakopravno pogajati z Izraelom.
Če ne prej, pa do konca leta?
Skratka, poslanska skupina ZL je že pred sedmimi meseci v državnem zboru (prek parlamentarnega odbora za zunanjo politiko) poskušala doseči priznanje Palestine, vendar njena pobuda ni dobila zadostne podpore in ni bila sprejeta. Dovolj glasov je bilo le za sprejetje več sklepov, s katerimi so poslanci vladi naložili pripravo akta o priznanju Palestine.
No, ni pa čisto res, da so predstavniki vlade ves ta čas samo sedeli križemrok in, kot navadno temu pravimo, po nojevsko tiščali glave v pesek. Naš zunanji minister, prvak Desus Karl Erjavec je, na primer, v začetku letošnjega aprila (po srečanju z belgijskim kolegom Didierjem Reyndersom, v pogovoru s katerim se pač ni mogel izogniti niti vprašanju priznavanja palestinske države) napovedal, da bo slovenska vlada že naslednji teden obravnavala možnost priznanja Palestine skupaj s še katero drugo evropsko državo. Če pa tega ne bi bilo mogoče doseči skupaj z drugimi članicami EU, je diplomatsko takoj dodal, bo Slovenija Palestino priznala sama: »Do konca leta.« Kaj pa drugega, saj je naša zunanja politika, kot nas včasih nadvse pomenljivo spomni Erjavec, samostojna in tudi avtonomna. Že v kratkem se bomo lahko prepričali – za to ne bo treba čakati še sedem mesecev –, ali so vladne stranke pripravljene uresničiti svojo zavezo o priznanju samostojne in neodvisne države Palestine ter podpreti vloženi predlog ZL in ZaAB. Krog bo sklenjen.
Janša ni smel srečati Abdel Šafija |
