LJUBLJANA – Medtem ko smo bili v zadnjih mesecih priča, kako vlada popušča sindikalnim pogajalcem, je bilo le vprašanje časa, kdaj bo nekdo vprašal, zakaj država ne vrne davka na dodano vrednost na nižje stopnje, ki so veljale pred krizo. Točno to se je zgodilo na portalu predlagam.vladi.si. Avtor objave na portalu je prislužil dovolj podpore obiskovalcev strani, da je ministrstvo za finance pripravilo kar šest odstavkov dolg odgovor. Vsebina pa verjetno marsikomu ne bo všeč.
»Zaradi zagotavljanja vzdržnega načina odprave čezmernega primanjkljaja in nujno potrebne okrepitve strategije uravnoteženja javnih financ je nujno potrebna nadaljnja ohranitev veljavnih stopenj DDV (tj. 22 in 9,5 odstotka). To je vlada nenazadnje poudarila že v noveli Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), s katerim je bila opravljena uskladitev stopenj DDV z davčnima stopnjama, ki se od 1. julija 2013 že obračunavata in plačujeta,« pojasnjuje v odgovoru ministrstvo za finance. Izpostavlja, da proračunski položaj ne daje možnosti za znižanje DDV brez hkratnih ukrepov na prihodkovni in/ali na odhodkovni strani. To pa utemeljuje s tem, da ima znižanje stopenj DDV za posledico približno 300 milijonov evrov izpada prihodkov proračuna, kar ima pomembne finančne posledice.
Na ministrstvu napovedujejo, da si bo vlada tudi v prihodnje pri pripravi ukrepov na davčnem področju prizadevala krepiti konkurenčnost poslovnega okolja, s čimer bo vplivala na vzdržno gospodarsko rast in povečanje globalne konkurenčnosti Slovenije, pa tudi zagotavljala javnofinančno konsolidacijo, da bo postopno doseženo strukturno uravnoteženje javnih financ: »To pomeni, da se bo z vidika primerne davčne politike osredotočala le na pripravo ukrepov, ki jih je v tem trenutku mogoče uresničiti in bodo imeli trajen vpliv na strukturo in učinkovitost javnih financ, kar pomeni le na način prestrukturiranja davčnih bremen. Torej je treba kljub dobrim rezultatom oživitve gospodarske rasti preteklih dveh let, upoštevati, da vlada vztraja na začrtani poti – to je uravnoteženje javnih financ celotnega sektorja država do leta 2020. Le tako vlada lahko izpolnjuje zaveze tako glede obvladovanja javnega dolga kot proračunskega primanjkljaja v okviru Pakta za stabilnost in rast.«