LJUBLJANA – V okviru racionalizacije diplomatske mreže se bodo letos začeli postopki zapiranja nekaterih veleposlaništev, je v pogovoru za oddajo Globus na TV Slovenija napovedal zunanji minister Karl Erjavec. Kot je pojasnil, gre zlasti za veleposlaništva v EU, saj so se cilji in interesi slovenske zunanje politike v zadnjih 20 letih spremenili.
Interes Slovenije se seli iz EU
Erjavec je poudaril, da se danes interes slovenske zunanje politike seli iz EU, saj se tudi finančni in kapitalski centri moči selijo s severa na jug in zahoda na vzhod, zato je zelo pomembno sodelovanje s t. i. državami Brics. Po njegovem mnenju je smiselno, da diplomatsko mrežo širimo na območja, kjer je kapital in kjer je mogoče gospodarsko sodelovanje.
Pri racionalizaciji diplomatske mreže je po Erjavčevih besedah potreben razmislek in v ta namen je ustanovil strateški svet za zunanjo politiko, ki ga vodi Andrej Rahten, vanj pa bodo vključeni tudi vsi nekdanji zunanji ministri. Kot je napovedal, bo svet poskušal določiti, kaj so glavni interesi in cilji slovenske zunanje politike v spremenjenem svetu.
Slovenija ni zamenjala človekovih pravic za zaščito interesov
Na vprašanje, ali se ni Slovenija s tem, ko je dosegla umik beloruskega poslovneža s seznama sankcij EU, odrekla načelnosti glede zaščite človekovih pravic v korist zaščite lastnih interesov, Erjavec odgovarja nikalno. Kot je pojasnil, je Slovenija ves čas podpirala sankcije proti Belorusiji, ne pa tudi liste, na kateri bi bil en sam poslovnež.
Dvoličnost Poljakov?
Erjavec pričakuje, da se bo na naslednjem zasedanju zunanjih ministrov EU seznam beloruskih poslovnežev, za katere bodo veljale sankcije, izpopolnil še z imeni ostalih, ki zelo tesno sodelujejo z beloruskim predsednikom. Takrat bo Slovenija dala zeleno luč, je zatrdil. Dodal je še, da je pri uvrstitvi omenjenega poslovneža na seznam sankcij posebej vztrajal poljski zunanji minister. Glede na to, da ima Poljska v Belorusiji za več milijard poslov, gre po njegovem mnenju pri tem za dvoličnost.
Erjavec je dejal, da se je zavzemal za ohranitev gospodarske diplomacije pod okriljem zunanjega ministrstva, ker je to podpirala tudi stroka. Gospodarska diplomacija je pod Mladiko prišla pred dvema letoma in odzivi gospodarstva so zelo pozitivni, zato ni treba spreminjati stvari, ki dobro tečejo, je poudaril.
Hrvaška: Nadaljevanje Pahorjeve politike
Napovedal je, da bo ta vlada v odnosih s Hrvaško nadaljevala dosedanjo politiko, glavno vprašanje pa bo ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe z EU. To bo po njegovih besedah politično vprašanje, vendar sam meni, da pri tem ne bi smelo priti do zapletov. Pričakuje tudi, da bo arbitražno sodišče opravilo svoje delo.
Minister si želi, da bi mešana komisija, ki je bila ustanovljena v času premierjev Boruta Pahorja in Jadranke Kosor, nadaljevala delo, ker po njegovem mnenju ne bi bilo dobro, da bi zaprli le vprašanje meje, saj moramo rešiti tudi vsa preostala odprta vprašanja, kar je lahko temelj za poglobitev prijateljskih dvostranskih odnosov.
Nič o zamenjavi Ribičiča in Lukičeve
Odločitve nove vlade o razveljavitvi imenovanja Cirila Ribičiča in Dragice Wedam Lukić v Beneško komisijo Erjavec ni želel konkretno komentirati. Po njegovih besedah morajo vprašanje imenovanj prejšnje vlade v času, ko je opravljala tekoče posle, rešiti pravniki. Na vprašanje o primernosti obeh imenovanih omenjeni za položaj pa je dejal, da sta oba ugledna pravnika, ki ju spoštuje, »ni pa problem v imenovanju konkretnih oseb«, ampak v dejanju vlade, ki naj bi takrat opravljala le tekoče posle.
