OZNAKA ZAUPNO

Vlada v tajnosti o denarju za izbrisane

Objavljeno 26. januar 2013 13.30 | Posodobljeno 26. januar 2013 13.30 | Piše: T. L., STA

Vlada je v tajnosti potrdila osnutek odškodninske sheme za izbrisane.

LJUBLJANA – Kar se je neuradno govorilo, se zdaj potrjuje: na ministrstvu za notranje zadeve so sporočili, da je vlada prejšnjo soboto na dopisni seji potrdila osnutek odškodninske sheme za izbrisane, več informacij pa niso želeli posredovati, saj je gradivo označeno s stopnjo zaupno. Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta meni, da je oznaka 'zaupno' neprimerna, saj je potrebna širša razprava o tej temi. Informacij o osnutku sheme zaradi oznake tajnosti niso posredovali niti z Urada Vlade RS za komuniciranje, prav tako niso potrdili, da je vlada potrdila osnutek sheme.

Kupovanje časa?

Kogovšek Šalamonova je povedala, da o osnutku zaradi oznake zaupno nima nikakršnih informacij. »Ne zdi se mi prav, da poteka v tajnosti,« je dejala in dodala, da gre po njenem mnenju le za kupovanje časa. »Pričakovanja so izbrisani že večkrat predstavili, samo upamo lahko, da je kaj od tega vsebovano tudi v tej shemi,« je še povedala.

Vlada ima s shemo probleme

Tudi po mnenju Uršule Lipovec Čebron, ki je pomagala pri pripravi tožbe, na podlagi katere je evropsko sodišče šestim izbrisanim prisodilo po 20.000 evrov odškodnine, je nesprejemljivo, da priprava sheme poteka v tajnosti. To po njenih besedah kaže na problem, ki ga ima vlada s shemo. »Dejstvo je, da je že od začetka priprave te sheme ves postopek zelo vprašljiv,« je dejala. Pravi, da so na Mirovnem inštitutu in Amnesty Internationalu opozorili tudi na problematičnost pripravljavcev sheme.

Skrivajo, ker bo prihajalo do problemov

Po njenem mnenju tajnost kaže na to, da skrivajo stvari, zato je očitno, da bo glede izbrisanih prihajalo do problemov, ki so ves čas pričakovani. Dejala je še, da bi morala priprava sheme potekati povsem drugače, med drugim tako, da bi že na začetku v pripravo vključili izbrisane, organizacije in raziskovalce.

Tudi pravni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vprašanjem izbrisanih, so bili v razpravi na ljubljanski pravni fakulteti v torek kritični do odločitve vlade, da gradivo za izvršitev sodbe evropskega sodišča glede odškodnin izbrisanim označi s stopnjo zaupno. Vloženi sta sicer dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, povezani s tem gradivom.

Deli s prijatelji