LJUBLAJANA – Vlada je pet ukrepov za prihodkovno stran proračuna vključila že v zakon o uravnoteženju javnih financ, dodatne ukrepe, predvsem dodatne višje davke, pa bo začela sprejemati po sprejemu rebalansa proračuna, je danes v Ljubljani pojasnil poslanec SDS Andrej Šircelj. Spremembe teh davkov bodo začele veljati s 1. januarjem 2013.
Vključili poseben krizni davek
V zakon o uravnoteženju javnih financ je vlada že vključila obdavčitev izjemnih dobičkov zaradi spremembe namembnosti zemljišč, posebni krizni davek na nepremičnine, dvig stopnje davka od dohodkov iz kapitala, davek na vodna plovila in višjo obdavčitev dražjih motornih vozil. Poleg omenjenih ukrepov pa se obetajo tudi druge višje obdavčitve. Kot je v DZ pojasnil Šircelj, bodo med drugim uvedli še davek na finančne transakcije, spremenili zakon o dohodnini, s katerim je med drugim predvidena višja obdavčitev najvišjih dohodkov z dodatno stopnjo in obdavčitev dohodkov od premoženja, ki se oddaja v najem.
Obdavčili bodo nezazidana stavbna zemljišča in uvedli ukrepe na področju učinkovitejšega pobiranja davkov in preprečevanja davčnih utaj, vključno s spremembo ureditve davčne tajnosti. Obeta se tudi sprememba zakona o davku občanov, s katerim naj bi obdavčili vikende in stanovanja nad 160 kvadratnimi metri površine ter sprememba nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Davek na finančne transakcije se nanaša na storitve, ki jih opravljajo finančne ustanove. »Tu je obseg obdavčitve velik, davčna osnova je široka,« je poudaril Šircelj in dodal, da bo imel ta davek največji finančni učinek.
Učinkovita izterjava pomeni spremembe določb v zakonu o davčnem postopku, ki se nanašajo na davčno tajnost. »Nobenega razloga ni, da so neplačniki davkov tajni,« je izpostavil Šircelj in dodal, da se bo zakon spremenil tudi tako, da bo davčna uprava lahko tudi zaplenila premoženje pri davčnih utajevalcih in tako poplačala dolg, ki so ga naredili. Tu se obeta tudi intenzivnejše povezovanje Slovenije pri izmenjavi podatkov z davčnimi upravami v drugih državah.
Obeta se četrti davčni razred
Kristina Valenčič (Državljanska lista) je ob tem poudarila, da bi krizni davek na nepremičnine plačevale fizične in pravne osebe, ki imajo v Sloveniji v lasti nepremičnine v skupni vrednosti en milijon evrov, če se to ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Pomemben je pravičen zaseg premoženja iz tajkunskih zgodb, je izpostavila Marija Plevčak (Desus). Pojasnila je tudi, da se za najvišje sloje obeta uvedba četrtega davčnega razreda, z davčno stopnjo med 45 in 50 odstotki. »Povišuje se tudi davek od kapitalskega dobička, in sicer z 20 na 25 odstotkov,« je še dodala. Roman Žveglič (SLS) pa je poudaril, da bi z obdavčitvijo nezazidanih stavbnih zemljišč in z obdavčitvijo izjemnih dobičkov iz prodaje zemljišč po spremembi namembnosti preprečili pritisk na pozidave kmetijskih zemljišč.
Koalicija je enotna in trdna v nameri, da si želimo v Evropi povrniti verodostojnost, je po drugi strani dejal Jožef Horvat (NSi). Priliv v proračun pa bosta po njegovem mnenju imeli tudi novela zakona od dohodka pravnih oseb in novela zakona o dohodnini, ki sta bili že sprejeti in razbremenjujeta gospodarstvo. »Na prihodkovno stran proračuna pa bi vplivalo tudi zlato fiskalno pravilo,« je prepričan Horvat, ki je izpostavil, da to pravilo prakticiramo v vsakem družinskem proračunu vsak dan, sicer bi postali brezdomci.
