NEUČINKOVITOST

Vlada pri prodaji SIJ ni ravnala učinkovito

Objavljeno 26. marec 2012 17.12 | Posodobljeno 26. marec 2012 17.12 | Piše: S. J., STA

Revizijsko poročilo računskega sodišča je razkrilo, da postopek prodaje državnega deleža v SIJ, ni zagotavljal najvišje možne prodajne cene.

Poslanca SDS zanima kdaj bo Slovenija prejela evropska sredstva.

LJUBLJANA – Računsko sodišče je ugotovilo, da vlada in ministrstvo za gospodarstvo pri prodaji 55,35-odstotnega državnega deleža v SIJ (Slovenska industrija jekla) nista ravnala učinkovito. V danes objavljenem revizijskem poročilu ugotavlja, da postopek ni zagotavljal najvišje možne prodajne cene. 

Računsko sodišče meni, da takratna vlada pod vodstvom Janeza Janše ni pravočasno seznanila državnega zbora (DZ) s predmetom in metodami prodaje in je sprejela program prodaje, v katerem ni bil predviden enak lastniški delež države za prodajo kot v takrat veljavnem odloku DZ o prodaji državnega premoženja.

Cilji prodaje niso bili jasno opredeljeni

Takratno ministrstvo za gospodarstvo in vlada v programu po oceni računskega sodišča ob tem nista na jasen in merljiv način opredelila ciljev prodaje, prav tako pa ministrstvo takrat ni zagotovilo ustreznih razmer za delo komisiji za prodajo, ki ji je naložilo izvedbo postopka prodaje. Ta pri tem ni ustrezno delovala in obveščala ministrstva.

Komisija brez ustreznih informacij

Ministrstvo za gospodarstvo prav tako ni zaznalo, da komisija ni imela ustreznih podlag in informacij za odločanje v postopku prodaje, pred pripravo programa prodaje pa ni podrobno proučila ne poslovanja družb v skupini SIJ ne interesa možnih vlagateljev in primernosti trenutka prodaje.

Izbrani ponudnik imel o SIJ več informacij

Komisija za prodajo je imela ob presoji ponudb in med pogajanji manj informacij o poslovanju skupine SIJ kot izbrani ponudnik, ruski Koks (prek podjetja Dilon), zato je bila v slabšem pogajalskem položaju.

V postopku prodaje nista bila zagotovljeni niti preglednost in enakopravnost ponudnikov, predstavniki SIJ in ministrstva pa so bili že pred objavo javnega poziva za zbiranje ponudb v stiku s predstavniki izbranega ponudnika, o čemer komisija ni bila obveščena.

Vlada je marca 2007 nato po oceni računskega sodišča podala soglasje k prodajni pogodbi na podlagi pomanjkljivih podatkov in ni zaznala, da komisija za prodajo ni proučila vseh alternativnih možnosti prodaje posameznih odvisnih družb iz skupine SIJ.

Ministrstvo pa ni ravnalo učinkovito niti po sklenitvi prodajne pogodbe, saj med drugim ni pridobilo pojasnil, zakaj je kupec ob plačilu nakazal presežno vsoto in plačilo izvedel z različnih transakcijskih računov, v poročilu še ugotavljajo vrhovni državni revizorji.

Pogajanja omejena le na enega ponudnika

Med tremi prispelimi ponudbami je izbrala ponudbo družbe, ki jo je malo pred oddajo ponudbe ustanovila nizozemska zadruga, pa še ta je bila ustanovljena tik pred tem, obe pa sta bili vključeni v poslovni sistem Koksa. Računsko sodišče meni, da si je komisija prav s tem, ko je pogajanja omejila le na izbranega ponudnika, zmanjšala pogajalsko moč in možnost doseganja najvišje možne prodajne cene.

Ministrstvo po mnenju revizorjev ni zaznalo, da je komisija postopek vodila na način, ki ni zagotavljal najvišje možne prodajne cene in najboljših možnih pogojev prodaje.

Ministrstvo za gospodarstvo tako po pojasnilih revizorjev ni ugotovilo, da je komisija za prodajo v prodajno pogodbo vključila zaveze kupca glede poslovnega načrta ter načrta investicij, zaposlovanja in širitve prodaje, ki so bile nedoločne oziroma niso zahtevale aktivnega udejstvovanja novega lastnika ter vlaganja dodatnih sredstev v družbe iz skupine SIJ.

Vizjak meni, da je bila prodaja izbranemu kupcu dober in gospodaren posel

»Doseganje najvišje možne prodajne cene računsko sodišče težko ugotavlja, razen če ni računsko sodišče zainteresirani kupec,« se je na danes objavljeno revizijo odzval takratni gospodarski minister Andrej Vizjak, zdaj minister za delo, družino in socialne zadeve.

Ob tem je Vizjak spomnil, da je prodaja »potekala na transparenten način prek mednarodnega javnega poziva«. Izbrani kupec je po njegovih navedbah ponudil »daleč najvišjo ceno, hkrati pa tudi druge pomembne zaveze, kot so ohranitev vseh ključnih poslovnih funkcij v Sloveniji, več stomilijonska vlaganja v razvoj in posodobitve ter ohranitev nekaj 1000 delovnih mest«.

»Če deleža SIJ takrat ne bi prodali strateškemu partnerju, bi se slovenska jeklarska industrija v času krize soočila z bistveno večjimi težavami, kot se zdaj,« je še dejal Vizjak, ki sicer ocenjuje, da je bila prodaja izbranemu kupcu »dober in gospodaren posel«.

Deli s prijatelji