BRUSELJ, LJUBLJANA – Vlada premierja dr. Mira Cerarja se menda na vse kriplje trudi – da se njeni predstavniki razmeroma pogosto s tem hvalijo, ne more nihče zanikati – , kljub temu pa se niti po sedmih mesecih še ni odzvala na prošnjo posebnega preiskovalnega odbora Evropskega parlamenta, znanega tudi z vzdevkom posebni odbor Luxleaks. Navedeni odbor jo je zaman prosil – prošnjo je sočasno naslovil na vse vlade držav članic EU –, naj mu priskrbi natančne informacije o tem, kako pri nas ukrepamo proti tistim, ki se izogibajo enakopravni davčni obravnavi, ter s čim vse poskušamo zagotoviti večjo davčno preglednost.
Zver poziva Mramorja
Dr. Milan Zver, vodja tistih slovenskih poslank in poslancev Evropskega parlamenta, ki so hkrati tudi člani skupine Evropske ljudske stranke (EPP), je to skrajno nespodobno neodzivnost naše vlade komentiral z naslednjimi besedami: »Ravnanje Cerarjeve vlade, ki Evropskemu parlamentu noče predložiti informacij o svojem ukrepanju na področju izogibanja davkov in zagotavljanja večje davčne preglednosti, je neodgovorno. Neodzivnost škodi mednarodnemu ugledu Slovenije, saj smo ob Bolgariji in Danski edina članica EU, ki je s tem pokazala, da nas reševanje te problematike ne zanima. Slovenija bi vsekakor morala biti med tistimi državami, ki si aktivno prizadevajo, da v prihodnosti ne bi bilo več nepravičnih in nepreglednih davčnih praks. Našega finančnega ministra dr. Dušana Mramorja pozivam, naj se v Evropskem parlamentu udeleži ene od sej odbora za davčne odločbe in pojasni vlogo Slovenije v boju proti davčni nepreglednosti.«
Spomnimo se: imenovanje nekdanjega predsednika vlade Luksemburga in neuničljivega člana EPP dr. Jean-Clauda Junckerja je za hip (le za hip!) ogrožal škandal Luxleaks. Takrat, ko je evropska javnost po zaslugi konzorcija preiskovalnih novinarjev iz Washingtona izvedela, s kakšnimi vse davčnimi ugodnostmi se je Luksemburg v času Junckerjeve vlade trudil prikupiti multinacionalkam. Evropski parlament je kljub temu za predsednika Evropske komisije izbral prav neverodostojnega Junckerja, saj ga je povsem pričakovano ubranila nenačelna velika koalicija evropskih konservativcev, socialistov in liberalcev. Zavržna iznajdljivost politikov Luksemburga, Nizozemske, Cipra in še nekaterih drugih evropskih držav na davčnem področju je njihovim državam resda zagotovila prednosti pred drugimi in tudi dodatni zaslužek. Evropski Zeleni pa so nazadnje le zbrali dovolj podpisov za ustanovitev preiskovalnega odbora, ki naj bi davčnim mačkom stopil na rep. Kot rečeno, za zdaj mu to žal ni uspelo niti v deželi na sončni strani Alp.
Slovenija je ena izmed treh držav članic EU (poleg Bolgarije in Danske), ki sploh niso odgovorile na prošnjo odbora Evropskega parlamenta, naj mu predložijo vse potrebne informacije glede specifičnosti svojih aktualnih davčnih praks. V pismu, ki ga je posebni odbor Luxleaks aprila letos poslal vladam vseh držav članic EU, v vednost pa tudi še Svetu Evropske unije in Evropski komisiji, je slovensko vlado med drugim zaprosil, naj ga transparentno seznani z vsemi informacijami, ki zadevajo našo davčno (ne)transparentnost: naj mu predloži seznam vseh davčnih odločb od leta 1991 do letos, naj pojasni, s čim poskuša izboljšati preglednost na področju korporativnih davkov, ter naj dokaže, da na davčnem področju zadovoljivo spoštuje evropski pravni red. Naša vlada do danes še ni odgovorila na prošnjo odbora. Kaj pa je v zvezi s tem ukrenil minister Mramor? Če parafraziramo kar zadnjo poved iz Levstikove povesti o Martinu Krpanu: minister Dušan pa nič!
Ali naša vlada kaj prikriva? Evropski parlament je februarja letos ustanovil posebni ad hoc preiskovalni odbor Luxleaks, ki mu predseduje Alain Lamassoure. Čemu ga je pravzaprav ustanovil? Zato, da bi sicer res deloval samo do konca letošnjega novembra, a bi v tem razmeroma kratkem obdobju čim bolj celovito in neodvisno preveril, kakšne so različne davčne prakse v državah članicah EU, v katerih državah se morda še vedno dogajajo davčne nepravilnosti in, ne nazadnje, tudi kakšne so te nepravilnosti. V okviru prizadevanj tega odbora so se evropski poslanci zato na Irskem, Nizozemskem, v Veliki Britaniji, Švici, Luksemburgu in Belgiji sreč(ev)ali z ministri za finance, vodilnimi predstavniki tamkajšnjih davčnih organov in drugimi, ki jih v vsaki od naštetih držav omenjena problematika predvidoma najbolj zadeva. Člani posebnega preiskovalnega odbora so se v Evropskem parlamentu sešli tudi s predstavniki različnih multinacionalnih gospodarskih družb. Predvsem največja skupina v Evropskem parlamentu, skupina poslancev Evropske ljudske stranke (EPP), meni, da je izogibanje poštenemu plačevanju davkov velik strukturni problem, in zagovarja večjo transparentnost na tem področju. Ker pa je Cerarjeva vlada ena od tistih vlad (izmed samo treh vlad!), ki do danes »še niso utegnile odgovoriti na prošnje« preiskovalnega odbora Luxleaks, bi to po prepričanju EPP lahko pomenilo, da zdajšnji slovenski oblastniki iz nekega njim znanega razloga niso naklonjeni rešitvi tega pomembnega strukturnega problema EU. Burkhard Balz, predstavnik skupine EPP v preiskovalnem odboru, je bil zelo jasen: »Vlade, ki Evropskemu parlamentu niso pripravljene posredovati informacij o davčnih praksah v svojih državah, bodisi nekaj prikrivajo bodisi jih ne zanima nedvomno zaželena enotna evropska ureditev te problematike ali pa celo oboje.« |
