LJUBLJANA – Poslanke in poslanci se bodo danes seznanili z odstopom Alenke Bratušek s položaja predsednice vlade. S tem bo mandat prenehal celotni vladi, torej tudi vsem ministrom. Tako bo začel teči 30-dnevni rok, v katerem lahko predsednik republike Borut Pahor predlaga kandidata za novega mandatarja.
Bratuškova je odstop z mesta predsednice vlade podala v ponedeljek, potem ko je na kongresu Pozitivne Slovenije 25. aprila izgubila tekmo za mesto predsednika stranke, na katerega je bil izvoljen ljubljanski župan Zoran Janković. Po današnji seznanitvi državnega zbora z odstopom premierke vlada ne bo imela več polnih pooblastil, ampak bo do imenovanja nove vlade opravljala le še tekoče posle.
Vlada od danes namreč ne bo več delovala s polnimi pooblastili. Finančni minister Uroš Čufer je v torek v Bruslju napovedal, da se bo vlada v četrtek dogovorila, katere zadeve je treba nemoteno opravljati naprej z vlado, ki ima pooblastila za tekoče posle, katere pa lahko počakajo.
Kaj so tekoči posli?
Ustava sicer tekočih poslov podrobneje ne opredeljuje. Kot navajajo tudi v vladni službi za zakonodajo, pa naj se v času opravljanja tekočih poslov vlada ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik in se lotevala aktivnosti, ki bi lahko v kakršnem koli pogledu kazale na kakršno koli zlorabo oblasti. Za čas, ko bo vlada opravljala le še tekoče posle, naj bi se tudi konkretno opredelili do posameznih primerov, ali sodijo med tekoče posle.
Vodja vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko Andreja Kert je že posvarila, da politične razmere ne smejo biti izgovor za morebitne zastoje pri črpanju sredstev EU, ker si teh Slovenija preprosto ne more privoščiti.
Virant: Dogovor s sindikati javnega sektorja je nujen
V okvir tekočih poslov vlade po besedah notranjega ministra Gregorja Viranta nedvomno sodi dogovor s sindikati javnega sektorja o ukrepih za prihodnje leto, saj je ta po njegovih besedah nujen.
Po tolmačenju vladne službe za zakonodajo med tekoče posle sodijo tudi spremembe že veljavnega proračuna, če spremenjene razmere zahtevajo tovrstno ukrepanje za odvrnitev težko popravljivih posledic za delovanje države. V okvir tekočih poslov bi lahko sodili tudi postopki za vzpostavljanje Slovenskega državnega holdinga.
Vlada ima na dnevnem redu današnje seje sicer še predlog novele zakona o izvršbi in zavarovanju. Glavni cilji predloga so pospešitev izvršilnih postopkov, med drugim pri nepremičninah.
Ministrski zbor pa bo obravnaval tudi program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2013. Vlada bo za odpravo škode, ocenjene na 106,2 milijona evrov, predvidoma namenila 5,3 milijona evrov državne pomoči.
