LJUBLJANA – Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) nasprotuje višanju zdravstvenih prispevkov samostojnih podjetnikov. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se s tem še poslabšuje konkurenčnost najbolj ranljivega dela gospodarstva.
Nepoznavanje statusa samostojnega podjetnika
V OZS ocenjujejo, da so težnje po enačenju samozaposlenih oseb z zaposlenimi posledica nepoznavanja statusa samostojnega podjetnika.
Med drugim opozarjajo, da samostojni podjetnik sam plačuje svoje davčne obveznosti, takse in socialne prispevke ne glede na prejem kupnine za prodano blago in storitve (princip zaračunane prodaje in ne plačane). Celotne prispevke mora plačevati tudi v času bolniške odsotnosti za obdobje 30 dni, kar je še posebej pereče, če nima zaposlenih delavcev, saj v tem času ni sposoben opravljati storitev in pridobivati prihodkov.
Če pa iz različnih vzrokov prispevkov za socialno varnost ne more plačati, ne more uveljavljati pravic iz osnovnega zdravstvenega varstva. Poleg tega, navajajo na OZS, samostojni podjetnik nima plačane bolniške odsotnosti do 30 delovnih dni. V primeru, da nima plačanih prispevkov za pokojninsko zavarovanje, pa se mu, v nasprotju z delavci, to obdobje ne všteva v pokojninsko dobo.
Zvišanje s 105 evrov na dobrih 123 mesečno
V OZS sicer navajajo še več razlogov, zakaj samozaposlenih ne moremo enačiti z zaposlenimi.
Vlada je danes potrdila t. i. interventni zakon v zdravstvu. Zakon med drugim spreminja najnižje prispevne osnove za samostojne podjetnike, ki bodo po novem plačevali od 60 odstotkov povprečne plače. Po izračunih, objavljenih na spletni strani ministrstva, bi to za samostojne podjetnike, ki si izplačujejo minimalno plačo, trenutno pomenilo zvišanje s 105 evrov na dobrih 123 mesečno.
Poraja se vprašanje, zakaj vlada dviguje prispevke ravno najbolj ranljivemu delu prebivalstva. Morebiti je razlog v tem, da je to predvsem lažje, saj je od tistih, ki kopičijo večje količine denarja, to bistveno težje. Poleg tega očitno ne vedo, kaj pomeni biti samostojni podjetnik v praksi ali pa to preprosto ignorirajo. Svoj čas medtem raje namenjajo bitki za predsedniške stolčke, kar nakazuje bolj na potrebo po potrjevanju, kot na željo po resničnih spremembah, ki nas bi popeljale iz krize.
