LJUBLJANA – Vlada Mira Cerarja je na dopisni seji sprejela mnenje o predlogu sklepa v zvezi s sodbo upravnega sodišča, ki se nanaša na nezakonito imenovanje Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva, in ugotovitvijo Komisije za preprečevanje korupcije z dne 31. 3. 2015, ki je ugotovila, da sta nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar in generalni državni tožilec Zvonko Fišer ravnala koruptivno. V navedenem predlogu skupina poslank in poslancev zahteva sklic izredne seje državnega zbora, na kateri predlagajo sprejem sklepa, da se je državni zbor seznanil z odločitvami in ugotovitvami različnih organov v zvezi s postopkom imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ter da predlaga državnotožilskemu svetu, da čim prej zavzame stališče do ravnanj generalnega državnega tožilca, vladi pa predlaga, da prouči možnost sprememb zakona o državnem tožilstvu.
»Nepravilnosti ni mogoče zanikati«
Vlada v mnenju ugotavlja, da ni mogoče zanikati, da je v postopku imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva prišlo do nepravilnosti. Minister za pravosodje je zato skladno s pristojnostmi, ki jih ima v razmerju do državnega tožilstva, od predsednice državnotožilskega sveta zahteval, da pripravi poročilo o ravnanju generalnega državnega tožilca. Državnotožilski svet je namreč edini organ, ki ima po zakonu izključno pristojnost odločanja o morebitni podaji predloga za razrešitev generalnega državnega tožilca, o katerem potem odloča državni zbor.
Vse odvisno od rokov
Glede predloga predlagateljev po proučitvi možnosti sprememb zakona o državnem tožilstvu vlada meni, da spreminjanje zakonodaje zaradi posameznega konkretnega primera ne bi bilo ustrezno niti sistemsko-pravno higienično oziroma primerno in bi predstavljalo nevaren precedens. Ministrstvo za pravosodje pa bo proučilo možnost sistemske spremembe zakonodaje, ki ureja različne kategorije: od sodnikov, tožilcev do pravobranilcev.
Upoštevajoč dejstvo, da državnotožilski svet kot samostojni, neodvisni in po zakonu edini pristojni organ zadevo že obravnava, vlada meni, da bi bilo zaradi spoštovanja ustavnega načela delitve oblasti in v izogib očitkom političnih pritiskov na državnotožilski svet kot neodvisni državni organ primerneje, da se obravnava predlaganih sklepov nadaljuje po sprejemu odločitve državnotožilskega sveta, prej pa samo v primeru, če se postopek pred državnotožilskim svetom ne bi zaključil v razumno kratkem roku, česar pa ni pričakovati.
