LJUBLJANA – V iniciativi zdravnikov zahtevajo spremembe v zdravstvenem sistemu. Prvega septembra se je namreč iztekel rok, ki so ga vladi določili za pripravo ukrepov za rešitev najbolj perečih težav v zdravstvenem sistemu. A ugotavljajo, da se ni zgodilo nič. Pripravljen je zgolj predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki pa je po njihovem mnenju slab.
Kreditiranje bolnišnic problem le prestavlja
Kot je na današnji novinarski konferenci ocenil vodja iniciative Danijel Bešič Loredan, omenjeni zakon v ničemer ne rešuje sistemskih težav v obstoječem javnem zdravstvenem sistemu. Vlada naj predlaga nov zakon in hkrati z njim tudi zakon o zdravstvenem zavarovanju, saj gre za neločljivo celoto, »če želimo končno priti do sistemskih sprememb«.
Prav tako imajo v iniciativi pomisleke glede kreditiranja bolnišnic. Kot pravi Erik Brecelj, to ni rešitev, ampak gre zgolj za prestavljanje problema za leto naprej, ko bodo bolnišnice še bolj zadolžene.
Za prepoved sklepanja podjemnih pogodb
V Iniciativi neodvisnih zdravnikov za transparentno in strokovno javno zdravstvo tako zahtevajo spremembe na področju delovanja in vodenja bolnišnic. Nanizali pa so več ukrepov, med katerimi je marsikateri po Brecljevih besedah v razvitih evropskih državah samoumeven, politika pa bi ga lahko sprejela tudi brez večjih posegov v zakonodajo.
Med drugim bi zaostrili odgovornost tako direktorjev bolnišnic kot članov njihovih svetov pa tudi vodij klinik in oddelkov. Zavzemajo se, da bi direktorjem prepovedali sklepanje podjemnih pogodb s svojimi zdravniki in z drugimi zaposlenimi ter poslovanje uredili tako, da to ne bi bilo potrebno.
Prav tako je njihova zahteva, da se zdravnikom, zaposlenim v javnih bolnišnicah, prepove izvajati samoplačniško zdravstveno dejavnost pri drugem delodajalcu. Če pa je to potrebno, lahko samoplačniške storitve opravljajo v bolnišnici, v kateri so zaposleni. Za zdravnike, zaposlene v javnem zdravstvenem sistemu, pa bi morala veljati tudi prepoved, da ne bi mogli biti nosilci samostojne dejavnosti ali lastniki podjetja.
Nadzor nad javnimi naročili
Sicer pa v iniciativi zahtevajo tudi uvedbo nadzora nad javnimi naročili in nabavami zdravil ter medicinskih pripomočkov in opreme. Prav tako sta, opozarjajo, potrebna nadzor na donacijami, sponzoriranjem in nagradami dobaviteljev ter prepoved poslovanja z naročilnicami tudi za blago in storitve najmanjše vrednosti. Ne le zaradi pomanjkanja sredstev, temveč predvsem zaradi zagotavljanja kakovosti storitev in varnosti pacientov pa bi morali začeti združevanje bolnišnic in delitev dela med njimi.
Po Brecljevih besedah bodo pripravili širši predlog in skupaj s širšo skupino ljudi, predstavniki sindikatov, društev in civilne družbe o njem spregovorili na večji prireditvi, nato pa zahteve poslali predsednici vlade in ministru za zdravje.
Predvidevajo, da bodo prireditev organizirali v dobrem mesecu dni. Želja pa je, da se končno začnejo spremembe v sistemu. Ta ostaja nedotakljiv, denar pa se še naprej izgublja, opozarja Bešič Loredan. Govoriti o tem, da to preprečujejo lobiji, pa je po njegovem prepričanju zgolj izgovor. Če pa minister imena pozna, zakaj jih ni prijavil, se vprašuje.
Mladi zdravniki prisiljeni oditi v tujino
Bešič Loredan je sicer opozoril tudi, da vlada do danes ni pripravila nobenega predloga za rešitev zaposlovanja mladih zdravnikov z opravljenim strokovnim izpitom. Njihova specializacija se financira iz davkoplačevalskega denarja, zaradi varčevalnih ukrepov pa ne dobijo zaposlitve in bodo prisiljeni delo iskati v tujini. Hkrati pa v sistemu primanjkuje zdravnikov, poleg tega v njem ostajajo mnogi, ki bi po zakonu o uravnoteženju javnih financ morali iz njega izstopiti, je še dodal.
Na novinarski konferenci je sodeloval tudi predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič. Znova je opozoril, da v Sloveniji manjka vsaj 500 zdravnikov družinske medicine. A zavedati bi se morali, da ima dobra oskrba na primarni ravni za posledico izboljšanje zdravstva prebivalstva, zmanjšanje umrljivosti in s tem tudi pozitiven vpliv na bruto domači proizvod.