LJUBLJANA – »Ne vidim razloga, da se podjetje prodaja, če ni sile. Sile pa pri nas ni. Pri nas se vlada izgovarja, da mora prodati zaradi dolga in obljub, ki jih je dala,« je potem, ko je za prodajo Telekoma Slovenije precej manjše zanimanje, kot je bilo, prepričan ekonomist Jože Mencinger. Za oddajo Odmevi na nacionalni televiziji je znani nasprotnik privatizacije v torek dejal, da Slovenija ni nič bolj zadolžena, kot je bila pred nekaj leti, saj ima vlada s krediti pokrite obveznosti še za dve leti naprej.
Dodaja, da Evropska komisija nima pravice zahtevati prodaje podjetij. »Vlada naj se obnaša moralno in etično in naj se neha nedostojno vtikati v podjetja,« pravi Mencinger in ob tem opozarja, da je vlada prišla na oblast s tem, da se je sklicevala na moralo in etiko. Vlada bi morala ščititi javni interes pred zasebnim in šibke pred močnejšimi, meni.
Poslovnež Matej Kovač, ki privatizacijo podpira, se še naprej zavzema za prodajo. Po kakšni ceni pa, ni znano. »Ne zdi se mi smiselno zdaj prekinjati postopka.« Trenutno bi se zavzemal, da se pogajanja konkretno in resno izpeljejo do konca, da se skuša iztržiti čim višja cena.
Krivo slabo upravljanje in fiktivne pogodbe
Anže Burger s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani pa je za oddajo Pop TV 24ur zvečer dejal, da je Telekom Slovenije slabo upravljan. V vseh pogledih menda dosega slabše poslovne izide s primerljivimi družbami (denimo slovaškim telekomom). Poleg tega je v slovenskem 22 odstotkov zaposlenih preveč. Nemški telekom pa so lahko od nakupa odvrnili tudi poglobljeni pregledi in vrsta fiktivnih pogodb, ki so namenjene temu, da se izčrpa podjetje, pravi Berger o umiku najresnejšega kandidata za nakup. Prepričan je, da je afera z Vebrom imela negativen vpliv na prodajo, da pa je še pomembnejši dejavnik slabo poslovanje Telekoma in fiktivne pogodbe. Kaj storiti? Prodati najboljšemu kupcu, če je to britanski sklad, je to britanski sklad, še meni Burger.
