KOPER – Ob prvem daljšem obisku naše Obale je za majske praznike vzbudilo pozornost ponekod oranžno obarvano morje, pojavu pravijo tudi rdeča plima, kar pa ne gre razumeti neposredno in ideološko. Tudi ne gre za ekološko onesnaženje, oranžna in rjavkasta barva sta namreč posledica naravnega pojava, značilnega za pomladne mesece. Tudi letos so se barvne zaplate pojavile pri Kopru in na piranskem koncu, pred dnevi je cvetenje morja burilo duhove še v Simonovem zalivu pri Izoli. Sprehajalci so ugibali vse mogoče, tudi da je katera ladja spustila odplake kar v morje.
Obarvane zaplate pomenijo cvetenje morske iskrnice, kar je sorazmerno pogost pojav v našem koščku morja. Na prvi pogled je resda podobno mehaničnemu onesnaženju, a pojav povzročajo enocelični bičkarji, pri njihovem čezmernem razmnoževanju pa se zaradi velike količine pigmenta morje obarva oranžno, rdeče ali rjavo. Valovanje in tokovi zaplate zanesejo tudi v mandrače in na obalo. Resda prehranjevalna veriga privede mikroorganizme vse do naših krožnikov, a ker ta vrsta ne proizvaja toksinov, iskrnice niso nevarne. V redkih primerih lahko velika koncentracija amonijaka ob razgradnji hrane pripelje do pomora rib. Torej?!
Denarja za monitoring ni
Pomirjujoče, če se ne bi drugače zapletalo. Da bi lahko stoodstotno potrdili, da gre za nenevaren naravni pojav, bi morali na morski biološki postaji v Piranu vzorce vode pogledati še pod mikroskopom. Približno v istem času pa se je razvedelo, da je ministrstvo, pristojno za okolje, opustilo financiranje monitoringa morja, ker jim je za redno spremljanje zmanjkalo denarja. Sprva je bilo za tovrstni nadzor voda v državi predvidenih približno 860 tisočakov, po rebalansu proračuna naj bi za to dejavnost ostalo le še 287.000 evrov. Na morski biološki postaji v Piranu, ki je 30 let redno opravljala monitoring, tega že od februarja ne počno več, saj denarja ni. Tisti, ki naj bi bdeli nad našim morjem, tako »ne vedo več, kaj se v morju dogaja«. Je mogoče, da državo, ki je zapisala turizem med prvenstvene panoge, malo briga za to? Predvčerajšnjim se je zelo jasno odzval Nacionalni inštitut za biologijo. »Zaradi prenehanja financiranja monitoringov morja bo Slovenija ostala brez podatkov o kakovosti morja, kot so npr. podatki o temperaturi, slanosti in bioloških elementih kakovosti vode. Brez rednega spremljanja stanja niti ne moremo ustrezno ukrepati ob izrednih dogodkih, kot so sluzenje in cvetenje morja, pomanjkanje kisika ob dnu, množičnih pojavih meduz idr.,« je sporočila direktorica NIB, prof. dr. Tamara Lah Turnšek. Po njenih besedah se ministrica za okolje in prostor Irena Majcen na dvomesečne ustne in pisne prošnje NIB za sklic sestanka na to temo sploh ni odzvala: »Na Nacionalnemu inštitutu za biologijo smo nad takšno neodzivnostjo ministrice za okolje in prostor ogorčeni in zelo zaskrbljeni, saj bo imela ukinitev financiranja monitoringov in razvojnih nalog za implementacijo navedenih direktiv leta 2015 negativne posledice za okolje in zdravje ljudi, Sloveniji pa bo ta odločitev povzročila tudi ekonomske posledice.«
Znova japonska smrtonosna specialiteta
Jadran že dolgo ni več žepno morje Sredozemlja in oceanov, v njem najdemo (tudi zaradi vse gostejšega ladijskega prometa) rastlinske in živalske vrste iz drugih morij, tudi s tropskega območja. V južnem delu so že večkrat naleteli na skrajno neljubega gosta, zelo strupeno ribo napihovalko – njen strup je kar 1250-krat močnejši od cianida, en gram lahko ubije 30 odraslih ljudi. Hrvaški mediji pojasnjujejo, da bi na prvi pogled povsem nedolžna in prijazna riba lahko dodobra zdesetkala življenje v Jadranu. Mar pretiravajo? Pred dnevi je ribič primerek najbolj strupene ribe na svetu ujel v zalivu Lapad na območju Dubrovnika.
V laboratoriju za ihtiologijo in priobalni ribolov v Splitu pravijo, da spada riba v družino četverozobk, sosedje pa ji pravijo progasta srebrna napihovalka, tudi riba balon, živi pa predvsem v zahodnem Pacifiku in Indijskem oceanu. Prek Rdečega morja in Sueškega prekopa je priplavala v Vzhodno Sredozemlje, zaradi bioloških lastnosti (hitra rast, plodnost in odpornost) je tu hitro našla ekološko nišo. Ulovili so do pol metra dolge primerke, zraste pa lahko do 110 centimetrov in je težka do sedem kilogramov. Je plenilka, a se hrani z vsem, tudi algami, najbolje se počuti v globini med 18 in 100 metri, v subtropskih okoljih jo najdemo do 250 metrov globoko.
Osvojila je skoraj vse Sredozemlje, v Jadranu so jo trikrat ulovili na dubrovniškem in dvakrat na šibeniškem območju, sosedje Italijani dvakrat povsem na jugu. Riba se bo sčasoma verjetno ustalila v južnem in srednjem Jadranu, prodor na sever bo odvisen od temperature morja. V zadnjih letih se poleti tudi pri nas ta približuje neverjetnim 30 stopinjam. Toda saj tega ne bomo več vedeli. Za meritve ni denarja.