INTERPELACIJA?

Vlada nad Širclja, SDS nad Čuferja

Objavljeno 17. september 2013 11.40 | Posodobljeno 17. september 2013 11.41 | Piše: Jadran Vatovec

SDS se bo danes odločil, ali bo interpeliral finančnega ministra.

Kaj pa, če vlade pri Andreju Širclju ni motilo to, da je poslanec? Foto: Mavric Pivk

LJUBLJANA – Danes, po seji poslanske skupine Janševe SDS, bo skoraj gotovo jasno, ali bo največja opozicijska stranka vložila interpelacijo zoper finančnega ministra Uroša Čuferja in kdaj. SDS se je sicer na razrešitev svojega poslanca Andreja Širclja s položaja neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUBT) odzvala že v soboto (prek družabnega omrežja twitter), rekoč, da želi vladna koalicija tudi DUBT očitno spremeniti v enega od servisov Kučanovega Foruma 21.

SDS je ob tem še poudarila, da je bila razrešitev Širclja popolnoma nezakonita (v izrecnem nasprotju z veljavno zakonodajo; v neskladju z ustavnim redom in v nasprotju s prizadevanji za blaginjo). Ker? Ker v zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) sicer res piše, da sme vlada na predlog ministrstva za finance oziroma ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo razrešiti štiri neizvršne člane (direktorje) upravnega odbora DUTB. Vendar je sočasno (iz istega zakona) tudi jasno, da pristojni minister za finance Čufer kljub vsemu ne more njihove razrešitve predlagati kar pod pretvezo, da jih je treba zamenjati zaradi namišljene nezdružljivosti njihovega sodelovanja v navedenem upravnem odboru z neko drugo njihovo funkcijo. Lahko, skratka, kadar koli v skladu z zakonom predlaga njihovo razrešitev, ne bi se pa smel sklicevati na domnevno nezdružljivost kot razlog za svoj predlog, če te v resnici ni.

Določila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije se, piše v ZUKSB, ne uporabljajo za neizvršne direktorje upravnega odbora DUTB.

V petek, trinajstega, in šele zvečer

»Vlada je na dopisni seji, dne 13. septembra 2013, sprejela sklep o razrešitvi Andreja Širclja z mesta neizvršnega direktorja v Družbi za upravljanje terjatev bank. Podobno kot v petek, 6. septembra, ko je šele pozno zvečer javnost obvestila, da bo z debelo milijardo evrov davkoplačevalskega denarja reševala zasebni banki Kučanovega Foruma 21 (lastnike Probanke in Factor banke ter tajkune med njunimi varčevalci), je tudi 13. septembra šele po 18. uri javnost seznanila s sklepom o razrešitvi Širclja,« je na svoji spletni strani objavil opozicijski SDS, »minister za finance Uroš Čufer in vlada sta ravnala nezakonito, saj zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank natančno določa, da se za neizvršne direktorje upravnega odbora DUTB ne uporabljajo določila zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije ter ki določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah.« Upoštevati je treba pravno načelo Lex specialis derogat legi generali, v skladu s katerim že od časov starega Rima velja, da imajo posebni predpisi prednost pred splošnimi pravnimi pravili, da zaradi določil nekega posebnega zakona ne moremo upoštevati določil splošnega.

SDS se zdi še posebno sporno, da so o domnevni nezdružljivosti najprej (že julija letos!) poročali v nekaterih medijih, na kar se je pričakovano odzvala Klemenčičeva Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je vladi galantno ponudila »strokovno« utemeljitev za politično razrešitev. V interesu davkoplačevalcev, opozarja SDS, zagotovo ni in niti ne more biti, da prav tisti, ki so odgovorni za enormno in katastrofalno bančno črno luknjo, po novem vodijo sanacijo bančnega sistema.

In kako je (za zdaj) na pravne argumente SDS odgovoril minister Čufer? Finančni minister je poudaril, da je ministrstvo, ki ga vodi, preden je predlagalo Šircljevo razrešitev, naročilo, plačalo in pridobilo celo tri različna pravna mnenja, ki pa so mu soglasno potrdila, da le gre za konflikt interesov: »Pravna mnenja pa je treba spoštovati.« Kaj pa zakone? Kakor kdaj?

image

 

Da Lukšič nima prav, ni le domneva

Upravni odbor DUTB ima sedem članov, med katerimi so trije izvršni direktorji. Štiri neizvršne člane (direktorje) upravnega odbora DUTB imenuje (in tudi razrešuje!) vlada na predlog finančnega ministrstva oziroma ministrstva, pristojnega za gospodarstvo. Tako črno na belem piše v zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB). Pri razumevanju tistega, kar se je zgodilo Andreju Širclju, enemu od štirih dozdajšnjih neizvršnih direktorjev DUTB, pa je vsekakor ključen 3. odstavek osmega člena ZUKSB: »Ne glede na določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, se za neizvršne direktorje upravnega odbora DUTB ne uporabljajo določbe omenjenega zakona, ki določajo, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah.« ZUKSB je, skratka, nedvoumen. Ne, za to, da bi doumeli pomen omenjenega 3. odstavka, ne potrebujemo nobenega pravnega mnenja, kaj šele treh. Predsednik vladnega SD Igor Lukšič ironizira, češ da bi tisti, ki so Širclja nastavili v upravni odbor DUTB, kar po Lukšičevem mnenju pomeni celo »nemoralno nezdružljivost« (?!), morali interpelirati kvečjemu same sebe. Pa to ni res. Zakone je treba spoštovati, pa čeprav Lukšiču včasih niso pogodu. Določila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije se, piše v ZUKSB, ne uporabljajo za neizvršne direktorje upravnega odbora DUTB.  

 

 

Deli s prijatelji