LJUBLJANA – Poslanci so tik pred parlamentarnimi počitnicami potiho in brez večjega pompa sprejeli novelo zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1C), ki v sebi nosi tudi spremenjeni 83. člen. Ta določa, da lahko vlada ob tako imenovanih izrednih stanjih naloži operaterjem prednostno zagotavljanje delovanja tistih delov omrežja, ki so nujni za nemoteno delovanje omrežij nosilcev varnostnega in obrambnega sistema, sistema zaščite in reševanja ter za podporo delovanja kritične infrastrukture.
»V izrednih stanjih lahko operaterji omogočijo delovanje omrežnih priključnih točk s prednostjo tudi tako, da omejijo ali prekinejo delovanje preostalega komunikacijskega prometa v takšnem obsegu in toliko časa, kolikor je to nujno potrebno za delovanje omrežnih priključnih točk s prednostjo,« je na novo določeno v drugem odstavku omenjenega člena.
Kaj je izredno stanje
V primerjavi z do tedaj veljavnim členom to pomeni, da omejitev ne velja več le za javno telefonsko omrežje, ampak za prav vse komunikacije, torej tudi dostop do svetovnega spleta in mobilno telefonijo. V zakonu piše, da so izredna stanja vojno stanje ali stanje nastalo zaradi naravnih ali drugih nesreč ter katastrofalni izpad omrežja. Toda, kot so prepričani pri informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, predlagatelj zakona bi moral zaradi preveč nejasne določbe bolj natančno določiti, kdaj je takšne ukrepe možno uvesti, in tudi opredeliti primerne varovalke proti zlorabo takšnih ukrepov.
Strokovnjak za varnostna vprašanja in nekdanji direktor Sove Damir Črnčec pa je prepričan, da je državni zbor s tem členom omogočil vladi, da brez njega na seji sprejme sklep o izrednih razmerah in tako brez kakršne koli javne razprave omeji uporabo komunikacijskih sredstev. Črnčec še opozori, da 92. člen Ustave RS jasno določa, da o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja odloča na predlog vlade državni zbor. Ta pa nato znotraj razglasitve jasno določi omejitve, ki jih imamo državljani.
Pretiravanje ali resnična nevarnost?
Nič čudnega torej, da je opozicija v parlamentu izražala celo strahove, da se kdaj zaradi zlorabe in posledično kršenja človekovih pravic ne bi znašli v družbi držav, kot je denimo Sirija. Še zlasti zato, ker nikjer ni natančno določeno, koliko časa lahko traja takšna omejitev. Poslanec SMC Simon Zajc je strahove v celoti zavrnil in dodal, da je ob izrednem stanju dobro, da se da prednost tistim, ki rešujejo ljudi. »Ampak samo toliko časa, dokler je treba. Torej ne govorimo o tem, da se kar nekdo to spomni in ukine. Tega ni,« je zatrdil.
Kako hitro so lahko na udaru oblasti znajdejo komunikacije, se je izkazalo ob lanskih volitvah v Črni gori. Te so zaznamovale aretacije terorističnih osumljencev ter hekerski napadi na spletno stran stranke, ki je zmagala na volitvah. Zaradi neželenih sporočil, ki so jih prejemali uporabniki mobilnih telefonov, je agencija za elektronsko komunikacijo in poštne storitve operaterjem naložila prekinitev uporabe aplikacij za sporočanje viber in whatsapp.
Varuhinja opozarja V uradu varuhinje človekovih pravic v zvezi s sprejeto novelo zakona opozarjajo na previdnost pri izvajanju njenega 83. člena. Lahko bi se pojavilo kršenje človekovih pravic, in sicer svobode izražanja, ki je, kot poudarjajo, temelj demokracije. »Omenjeni člen po mnenju varuha precej ohlapno opredeljuje izredne razmere, pri katerih se lahko omeji dostop do komunikacije, ter ukrepe vlade v zvezi s tem. Verjamemo pa, da se vlada zaveda pomena elektronskih komunikacij za uspešno obrambo države ali pri urejanju izrednih razmer, zato domnevamo, da je novelo zakona vsekakor oblikovala tako, da zlorab ne bo,« so zapisali. |
