LJUBLJANA, STRASBOURG – Komaj nekaj dni je slovenskim javnostim na voljo (dostopno) »novo« poročilo Skupine držav proti korupciji – pri nas je ta organizacija znana po svoji mednarodni kratici GRECO – o Sloveniji. Gre za poročilo, ki ga je GRECO pripravil po četrtem krogu ocenjevanja korupcijskih tveganj na območju naše države in ki vsebuje, natanko tako, konkretna priporočila glede slovenskih poslancev, sodnikov in državnih tožilcev. Šele zdaj lahko proučujemo poročilo, ki ga je skupina GRECO sprejela oktobra lani. Že oktobra lani!
Zanimivo, a ne?
Če to vemo, laže razumemo, zakaj je Slovenia Transparency International – Društvo Integriteta, ki mu predseduje Simona Habič, ko je pred petimi dnevi vlado pozvalo, naj vendarle že začne ustrezno urejati področje sodstva, tožilstva in tudi razmere, v katerih delujejo poslanci, sočasno opozorilo, da so naši oblastniki potrebovali »kar osem mesecev« za to, da so se seznanili s poročilom skupine GRECO: »Priporočila osvetljujejo problem močnega političnega vpliva ter prepotrebnih sprememb na področju sodstva, tožilstva in, seveda, tudi poslancev, ki so pod velikim vplivom političnih strank in se ne odločajo po lastni pameti in delujejo neetično in za taka dejanja ne odgovarjajo.«
Politika korupcije ne jemlje resno
Nekateri slovenski politiki, državni funkcionarji, visoki uradniki in drugi javni uslužbenci s svojim početjem samo še zmanjšujejo zaupanje državljanov v vladavino prava ter integriteto državnih organov in ustanov, so prepričani v društvu: »Ugotavljamo, da slovenska vlada (ali kar vse slovenske vlade? op. J. V.) korupcije ne jemlje resno in se v celoti ne zaveda njenih resnih posledic za državljane, državni proračun in stabilno delovanje sistema. Na odločevalce apeliramo, da v uveljavljanje priporočil vključijo tudi civilno družbo, ki je prevečkrat izključena iz posvetovanja o tako pomembnih področjih.« Simona Habič je opozorila, da Slovenija doslej (še vedno) ni upoštevala niti priporočil skupine GRECO iz leta 2007 (glede financiranja političnih strank in volilnih kampanj).
Kaj pa v zadnjem obdobju?
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, ki ga vodi prvak Državljanske liste Gregor Virant, je aprila letos sicer predstavilo predvidene spremembe zakona o političnih strankah ter zakona o volilni in referendumski kampanji, ko pa so v društvo, ker so prepričani, da so predvidene spremembe pomanjkljive oziroma celo ne upoštevajo mednarodnih standardov, pripravili svoja priporočila in predloge izboljšav, jih iz MNZJU niso povabili na pogovor niti jim niso odgovorili. Nepojmljivo.
No, MNZJU je v petek zavrnil »neutemeljene« očitke Društva Integriteta: »V času enomesečne javne razprave in medresorskega usklajevanja so v pristojni strokovni službi MNZJU prejeli številne pripombe. Ministrstvo je pripombe že usklajevalo na sestankih v preteklem tednu (denimo s predstavniki Komisije za preprečevanje korupcije in računskega sodišča), hkrati pa preučujejo in usklajujejo tudi vse druge pripombe, ki jih je prejelo. Kot že rečeno, vse prejete vsebinske pripombe preučuje strokovna služba ministrstva, ki pa vsebinsko pokriva tudi druga izjemno zahtevna področja. Kljub časovni stiski je nekatere pripombe društva k predlaganim spremembam že mogoče upoštevati. V primeru, da bodo ostala odprta še določena vprašanja, bo pristojna služba MNZJU predstavnike društva vsekakor pozvala k usklajevanju.« Kaže, da je zdajšnja vlada pripravljena upoštevati vsaj priporočilo skupine GRECO iz leta 2007. Tudi to je nekaj. Če stanje presojamo zgolj v skladu z načelom, ki pravi, da nikoli ni prepozno. Upajmo, da bodo le »ostala odprta še določena vprašanja«.
Morda pa bodo pozneje lahko prišla na vrsto tudi lanska priporočila GRECO glede daril za poslance, nezdružljivosti njihove funkcije z opravljanjem nekaterih dejavnosti, njihovih finančnih interesov, njihovega sklepanja pogodb z državo (državnimi organi), omejitev, ki naj bi veljale za poslance tudi po prenehanju njihove parlamentarne funkcije, možnosti, da poslanci zlorabijo zaupne podatke in tudi javna sredstva itn.
Zakaj je vlada držala poročilo v predalu?
Klemenčičeva Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v svojem odzivu na zadnje poročilo skupine GRECO poudarila, da tisto, na kar se nanašajo priporočila glede slovenskih poslancev, sodnikov in tožilcev, tudi sama prepoznava kot problematična ter slabo urejena vprašanja. KPK se tudi strinja, da bi za izboljšanje stanja nujno potrebovali aktivnejši pristop: »GRECO je svoje zadnje poročilo s priporočili Sloveniji posredoval že oktobra 2012, vse do prejšnjega tedna pa se vlada kljub večkratnim intervencijam in opozorilom KPK z njim ni seznanila, zaradi česar poročila ni bilo mogoče objaviti. Bo pa morala Republika Slovenija o implementaciji teh priporočil iz četrtega kroga ocenjevanja poročati že do aprila prihodnje leto.« Pa bo naša država o implementaciji priporočil GRECO iz četrtega kroga ocenjevanja sploh utegnila poročati do aprila prihodnjega leta?
