Vizum in služba v Sloveniji za tisočak

LJUBLJANA – Pridobili so dovoljenje za prvo zaposlitev tujca in njegovo prvo prebivanje v Republiki Sloveniji, v katero je nato ta vstopil in na upravni enoti prijavil začasno bivališče – nato pa je odšel neznano kam. Oziroma: pridobili so dovoljenje za prvo prebivanje v Sloveniji z namenom zaposlitve ali dela, tujec vstopi v Slovenijo, prijavi začasno bivališče, a se ne zaposli in tam ne živi. Na desetine naj bi bilo takih Kosovarjev, ki so pred nekaj leti z goljufijo prišli v Evropsko unijo, kmalu po sodnih počitnicah pa bodo na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča posedli tisti, ki naj bi jim prek nezakonitih rabot to omogočili.

Nihče ne ve, ali in kam so poti iz naše države ponesle Besarta, Kastriota, Bashkima, Arcima, Ilirija, Edisona, Mentorja ter številne druge državljane Kosova, vendar so zaradi njih 73-letni državljan Slovenije Držafer Rušiti, 56-letna Ljubljančanka Marija Drašler in 62-letni Makedonec Kliment Spiroski obtoženi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države v sostorilstvu, podjetnika Rušiti in Spirovski pa vsak posebej še za 60 kaznivih dejanj neprimernega poskusa overovitve lažne vsebine v sostorilstvu.

Kot so v obtožbi zapisali ljubljanski tožilci, sta pred nekaj leti vzpostavila stik z na ducate državljanov Kosova, ki so se hoteli preseliti v države EU, ter začela urejati njihovo nezakonito priselitev tako, da sta priskrbela fotokopije njihovih potnih listin ter z njimi sklepala fiktivne pogodbe o zaposlitvah v slovenskih družbah Festino in Doni, ki pa sta bili ustanovljeni le zaradi prikritja nezakonitega priseljevanja tujcev.

Nato sta sama ali prek ljubljanske podjetnice Drašlerjeve na zavodu za zaposlovanje predložila lažno dokumentacijo zaradi pridobitve dovoljenj za zaposlitev. Ko je bilo na podlagi fiktivnih pogodb o zaposlitvi dovoljenje izdano, je bila na upravni enoti v Ljubljani vložena tudi prošnja za izdajo dovoljenj za začasno prebivanje tujcev v Sloveniji zaradi zaposlitve v tej državi. Referenti kajpak niso posumili, da je nekaj narobe, zato so pridno izdajali dovoljenja, ki so bila nato Kosovarjem v obliki nalepk vročena na slovenskem veleposlaništvu v Skopju. In prav ta nalepka jim je odprla pot v Evropsko unijo.

Kot so ugotovili preiskovalci zločinov, so nato tujci zares prihajali v našo državo in na različnih naslovih prijavljali bivališča, vendar so pozneje stanodajalci oziroma lastniki objektov na teh naslovih zagotavljali, da so pri njih stanovali le kak dan ali sploh nikoli. Obljubljenih služb namreč v resnici ni bilo, po prihodu v Slovenijo jih niso prijavili niti v socialno niti v zdravstveno zavarovanje, saj je bil edini namen obtožencev s fiktivnimi pogodbami o zaposlitvi in pridobitvijo dovoljenj za prvo začasno prebivanje pri nas Kosovarjem le omogočiti selitev v EU.

Organi za pregon storilcev kaznivih dejanj so enega od teh, ki naj bi tako prišli v Slovenijo, odkrili. Muhamet Selmani se je spominjal, da se je do EU prebil prav s pomočjo Rušitija, ki mu je uredil vizum. Ta naj bi namreč v Prištini imel družbo N. P. Shegozini, ki naj bi bila agencija za urejanje vizumov, čeprav je bila uradno ustanovljena za prevoz naftnih derivatov, gradbena dela in logistične storitve. Ko je bila papirologija urejena, se je Selmani večkrat preselil v Slovenijo, a se čez čas vračal na Kosovo, saj mu Rušiti naj ne bi plačeval zavarovanja, zato se ni niti mogel zaposliti. Za pridobitev vizuma in službo v Sloveniji pa naj bi mu plačal tisoč evrov.