LJUBLJANA – Minister za delo Andrej Vizjak je na prvem letnem kongresu Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) zavrnil očitke, da predlagana reforma trga dela prinaša le kozmetične popravke. Kot je dejal, vsebuje več elementov v smeri večje prožnosti trga dela. Poudaril je tudi, da mora biti usklajena z vsemi socialnimi partnerji, sicer ji grozi referendum.
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Milan Lukić je v uvodnem nagovoru na današnjem kongresu ZDS v Ljubljani, namenjenem spremembam delovnopravne zakonodaje, opozoril, da so razmere v slovenskem gospodarstvu dramatične in da jih je mogoče izboljšati le s korenitimi reformami. V tej luči je izpostavil, da je rigidna delovnopravna zakonodaja za delodajalce velika težava.
Po njegovih besedah so bili z izhodišči reforme trga dela, ki jim jih je julija predstavil premier Janez Janša, zelo zadovoljni, saj so nakazovala večjo prožnost. Predlog reforme, ki je septembra prišel na pogajalsko mizo, pa še zdaleč ni izpolnil njihovih pričakovanj, saj naj bi delodajalce še dodatno obremenil, je dejal.
Kozmetični popravki niso dovolj
Lukić je spomnil, da rdečo nit njihovih prizadevanj predstavlja zunanja in notranja prožnost, tako da bi se lahko delodajalci prilagajali razmeram na trgu dela tudi s številom zaposlenih in fleksibilnim urejanjem delovnega časa delavcev v podjetju. Kot je poudaril, ne zahtevajo novih izumov, temveč zakonodajo, primerljivo s tisto, ki jo imajo, denimo, v Nemčiji in Avstriji. Kozmetični popravki v predlogu zakona o delovnih razmerjih (ZDR) niso dovolj, je izpostavil.
Minister Vizjak, ki je v nadaljevanju predstavil predlog delovnopravne zakonodaje, se s tem ni strinjal. Opozoril je, da reforme trga dela ne sestavlja le predlog prenovljenega ZDR, temveč tudi predlog prenovljenega zakona o urejanju trga dela.
Prepričan je, da predlagana reforma prinaša več elementov dodatne prožnosti. Med njimi je izpostavil predvideno poenostavitev in deformalizacijo postopkov odpuščanja iz krivdnega in poslovnega razloga. Manj naj bi bilo namreč procesnih in formalnih opravil, zaradi katerih po obstoječi zakonodaji delodajalci množično izgubljajo delovne spore na sodiščih. Delodajalec pa bo moral pri odpuščanju še vedno navajati razloge, saj mora Slovenija spoštovati mednarodne zaveze, ki jih Avstrija ni ratificirala.
Prepolovljeni roki
Predlagana reforma gre po Vizjakovih besedah tudi v smer večje notranje fleksibilnosti. Ministrstvo predlaga, da bi lahko del notranjega prerazporejanja v podjetju, denimo v primeru potreb po delu na drugem delovnem mestu ali potreb po nadomeščanju, potekal tudi brez soglasja delavcev.
Minister je ob naštevanju ukrepov, pomembnih za delodajalce, spomnil, da nameravajo prepoloviti odpovedne roke. Medtem ko je zdaj najdaljši 120 dni, bi bil po novem 60 dni, je navedel. Dodal je, da s predlogom reforme znižujejo tudi odpravnine in nadomestilo za čakanje na delo.
Predlagane spremembe delovnopravne zakonodaje gredo tudi v smer zmanjšanja pasti brezposelnosti, torej razmerja med višino nadomestila za brezposelnost in višino pričakovane plače brezposelnega posameznika, ki je v Sloveniji blizu ena. Skladno s tem načrtujejo znižanje nadomestila za brezposelnost, s čimer naj bi brezposelnega motivirali, da poišče delo, je dejal Vizjak.
Brezposelni bolj zaposljivi
Poleg tega želijo po njegovih besedah brezposelne narediti bolj zaposljive. Ko bo odpuščenemu delavcu začel teči odpovedni rok, bo namreč po predlogu reforme dolžan en dan na teden aktivno iskati zaposlitev, zavod za zaposlovanje pa bo delodajalcu povrnil stroške, ko delavca zato ne bo v službi.
Ministrstvo za delo predlaga tudi uvedbo začasnih in občasnih del za upokojence in brezposelne. Zagotovo naj bi bila tovrstna dela na voljo vsaj za prve, ta fleksibilna oblika pa bi lahko koristila delodajalcem, verjame Vizjak.
Minister je spomnil še, da krepijo ukrepe aktivne politike zaposlovanja, in sicer zlasti za mlade. Med drugim tako predvidevajo subvencioniranje socialnih prispevkov za prvo obdobje prve zaposlitve mladih.
Predlog reforme predvideva tudi odpravo obvezne prijave praznega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje, s čimer se zmanjšuje birokratska pravila.
Še carinska uprava nad zaposlovanje na črno
Pod zadnjim predlogom pa je Vizjak izpostavil okrepljen boj zoper sivo ekonomijo oziroma nelojalno konkurenco delodajalcem. Za nadzor nad izvajanjem dela in zaposlovanja na črno bodo pooblastili carinsko upravo, je napovedal.
Minister se je dotaknil tudi socialnega dialoga. Kot je povedal, mora biti reforma usklajena s sindikati in z delodajalci, sicer se bo znašla na referendumu. Prav zato zakonodaja ne more biti oblikovana zgolj po meri delodajalcev, je poudaril. Spomnil je še, da je vladna stran prav zato umaknila tudi sprva predvideni poseg v plačani odmor za malico in dodatek na delovno dobo.
