BRDO PRI KRANJU – Premierka Alenka Bratušek in minister za finance Uroš Čufer sta koaliciji predstavila ukrepe iz reformnega programa in programa stabilnosti, o katerih zdaj poteka razprava. Med drugim se usklajujejo o zvišanju splošne stopnje DDV za dve odstotni točki ter znižane stopnje za odstotno točko, razpravljajo tudi o uvedbi kriznega davka že letos.
Višji DDV
Kot je razvidno iz delovnih različic osnutkov programa stabilnosti, bosta na strani prihodkov najpomembnejša dva trajna ukrepa: zvišanje splošne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za dve odstotni točki (na 22 odstotkov) ter znižane stopnje za eno odstotno točko (na 9,5 odstotka), za katera vlada skupni javnofinančni učinek na letni ravni ocenjuje na okoli 250 milijonov evrov, obetajo pa se tudi spremembe sistema obdavčitve nepremičnin. Sprememba stopnje DDV bi v veljavo stopila z januarjem prihodnje leto, pri spremembah sistema davka na nepremičnine pa se po eni od delovnih različic uveljavitev načrtuje prav tako v tem obdobju, druga verzija pa predvideva uveljavitev s 1. januarjem 2015.
Krizni davek za leto in pol
Vlada pripravlja tudi ukrep začasne narave, ki bi začel veljati že sredi letošnjega leta. Za obdobje enega leta in pol bi uvedli krizni davek na dohodke fizičnih oseb, ki naj bi bil oblikovan tako, da ne bo povečal skupne davčne obremenitve za delodajalce, ampak zmanjšal razpoložljivi dohodek posameznikov. Letni učinek tega davka vlada ocenjuje na 300 milijonov evrov.
SLS: Protisocialni ukrep
Predlog dviga DDV, o katerem razpravlja koalicija, pa je po mnenju predsednika SLS Franca Bogoviča protisocialni ukrep. Glede predloga za uvedbo kriznega davka pa je po izredni seji glavnega odbora stranke izpostavil, da je slovensko gospodarstvo ceno krize že plačalo, v veliki meri je svoje plače tudi že prilagodilo kriznim časom.
Kaj želi doseči vlada?
Glavna cilja programa sta vzpostavitev pogojev za pospešitev gospodarske rasti, ki vključuje tudi ukrepe za stabilizacijo bančnega sektorja, ter nadaljevanje javnofinančne konsolidacije. Cilj fiskalne politike v tem obdobju sta strukturno izravnan saldo do leta 2017, kar bo omogočilo tudi zmanjšanje primanjkljaja države pod mejo tri odstotke BDP do leta 2015, in stabilizacija dolga države blizu referenčne meje 60 odstotkov BDP.
Program stabilnosti pripravljen najkasneje do petka
Koalicija je enotna in podpira ukrepe, ki jih je pripravila vlada, je po vrhu dejala premierka. Program stabilnosti bo do četrtka oziroma najkasneje do petka še dopolnjen, je dodala. Ukrepe bodo predstavili po sprejemu na vladi.
