LJUBLJANA – Nacionalni inštitut za javno zdravje je lani v Sloveniji zaznal primer okužbe z virusom zahodnega Nila, ki se je za bolnika sicer iztekel brez posledic. Maja Sočan iz Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravi, naj ljudje zaradi te bolezni ne bodo posebej zaskrbljeni, poudarja pa pomen ukrepov, s katerimi lahko preprečimo, da bi se komarji naselili v bližino naših bivališč.
Državna meja ne zadrži mrčesa
Okužbo z virusom zahodnega Nila so zaznali naknadno, v laboratoriju, pri pregledovanju zbranih vzorcev oseb, ki so prebolele vročinsko bolezen z glavobolom, pojasnjuje Sočanova. Preverili so okoli 400 vzorcev, le eden pa je bil pozitiven na bolezen zahodnega Nila. Okužba je bila »epidemiološko razumljiva«, saj je bolnik doma v vzhodni Sloveniji ob meji s Hrvaško, tam pa so že lani ugotovili več primerov te bolezni, pravi Sočanova. Ob tem izpostavlja, da meja za mrčes ne obstaja, zato je bil tudi prehod bolezni skupaj z njim razumljiv.
Poudarja, da je težko napovedovati, ali bomo imeli še kak primer te bolezni pri nas. Gre za sezonsko bolezen, ki jo prenašajo komarji, in se torej pojavlja v mesecih, ko so komarji dejavni. Po izkušnjah iz drugih držav se največ pojavlja od julija do septembra.
Večina sploh ne ve, da je okužena
Bolnik, ki je zbolel pri nas, je prebolel lažjo obliko z vročino in glavobolom. Sočanova pravi, da večina tistih, ki zbolijo z virusom zahodnega Nila (kar 80 odstotkov), bolezen preboli brez simptomov; nimajo niti vročine ali slabega počutja, sploh ne vedo, da so okuženi. Le 20 odstotkov okuženih razvije vročinsko bolezen z glavobolom in slabim počutjem, kar je glavni simptom virusa zahodnega Nila. Tudi ta v nekaj dneh mine, saj za bolezen, ki je virusna, ni zdravila, pravi Sočanova.
Lahko napreduje v akutni meningitis ali encefalitis
Pri manj kot enem odstotku okuženih, predvsem starejših in kroničnih bolnikov, pa lahko bolezen napreduje v akutni meningitis, torej prizadetost možganskih ovojnic, in akutni encefalitis, to je prizadetost možganovine. V teh primerih se pri bolnikih poleg glavobola z vročino pojavijo še otrplost tilnika, slabost, bruhanje in motnje v zavesti, najprej s hujšo zaspanostjo. Zelo redko se zgodi, da bolnik zaradi akutnega encefalitisa, ki ga je povzročil virus zahodnega Nila, umre.
Ljudje naj po priporočilu Sočanove ne bodo pretirano zaskrbljeni zaradi omenjene bolezni. Veliko bolj smiselno je, da v svoji okolici zmanjšajo možnost razmnoževanja komarjev, zato naj iz okolice svojih domovanj odstranijo vse stoječe vode, tudi najmanjše. »Vode v vazicah, v zamašenih žlebovih, posodah za zalivanje, odvrženih starih pnevmatikah, v katerih se ob dežju nabira voda, ipd., vse to naj odstranijo, da bodo zmanjšali možnost, da se zaredijo komarji,« našteva Sočanova. Poudarja še, da »ne gre le za bolezen zahodnega Nila. Komarji so tudi nadloga, ni prijetno, če nas zbodejo, pustijo rdečico in srbečico.«
Naravni rezervoar virusa so ptice, bolezen pa na človeka in živali prenašajo komarji rodu Culex ali Aedes. Bolezen lahko prenaša še komar A. albopictus, ki se pojavlja tudi v slovenskem priobalnem pasu.
