Virus modrega jezika lahko uniči kmeta

ILIRSKA BISTRICA, LJUBLJANA – Napovedi o brutalnem širjenju virusa bolezni modrega jezika, zaradi katerega oboleva živina in drobnica v hlevih, so se več kot uresničile. Konec prejšnjega meseca je namreč Nacionalni veterinarski inštitut v Bukovici pri Ilirski Bistrici v hlevu kmeta potrdil sum na bolezen modrega jezika pri dveh ovcah. Virus, ki ga z živali na žival prenašajo insekti, zlasti komarji, je tako iz Prekmurja preskočil na Ilirskobistriško, kar pomeni 200 kilometrov daleč.

Temu se čudi mag. Janez Kunc, vodja osemenjevalnega centra Preska. V Slovenijo je namreč virus modrega jezika zašel predvidoma iz okrožja Hartberg-Fürstenfeld na Spodnjem Štajerskem in iz Jennersdorfa in Neusiedla na Gradiščanskem, le streljaj od severne meje. Komarji bolezen običajno raznašajo nekaj kilometrov daleč, zato obstaja možnost, da se je iz Prekmurja na Ilirskobistriško tokrat selil s transportom. A gre le za ugibanje.

V klavnico

Medtem ko je do 26. avgusta veljala zapora trgovanja z živalmi znotraj 150-kilometrskega ogroženega območja pojava virusa, meja je potekala čez Trojane, zdaj velja za celotno Slovenijo. Na celotnem območju veljajo posebni pogoji za premike dovzetnih vrst živali. To pomeni, da sta do nadaljnjega prepovedana trgovanje in prevoz živali zunaj okuženega območja. Znotraj območja pa živali pri selitvi ne smejo kazati znakov bolezni.

Gre za virus modrikastega jezika tipa 4, ki bolj napade ovce in koze, manj govedo. Bolezen za zdaj za človeka ni nevarna, medtem ko kmete življenjsko ogroža. Kot je namignil Kunc, se je bolezen tipa 9, ki pa je za govedo precej bolj nevarna, leta 2009 pojavila na severu Nemčije. Nemci so seveda območje takoj zaprli in živali vsepovprek pocepili, da bi jo izkoreninili oziroma preprečili širjenje. Za nacionalno čredo je modrikasti jezik gospodarsko tako nevarna bolezen, da EU dovoljuje cepljenje, kar sicer pri drugih gospodarskih boleznih, se pravi tistih, ki za človeka niso nevarne, ni praksa. Če torej virus napade ovce, so te le še za zakol, če okuži kravo v hlevu, njena mlečnost pade za več kot petdeset odstotkov, zdravljenje je mogoče, vendar je vprašanje, koliko je smiselno.

Kmetija 
lahko propade

Uradniki na teh ali onih upravah in prebivalci urbanih središč, ki nimamo zveze s kmetovanjem, bomo kljub prepovedi trgovanja z živino zlahka preživeli. V precej tragičnem položaju pa je kmet, rejec živine ali drobnice, ki se mu je virus prikradel v hlev in okužil živali. Zlasti ker je prepuščen sam sebi. Država namreč še nima sistemske rešitve glede omenjene bolezni, kar pomeni, da se kmet sam odloči, ali bo zdravil ali ne, ali bo živino precepil in tako naprej.

Za okuženo kmetijo velja takojšnja popolna zapora in nadzor vseh okoliških kmetij.

Da bi preprečili širjenje, mora veterinar pobrati vzorce krvi vseh živali in glede na laboratorijsko analizo ugotoviti, ali je še katera okužena. Ker je inkubacijska doba virusa do izbruha relativno dolga, morajo čredo vzorčiti in analizirati večkrat, kar pa stane. Ker gre za gospodarsko bolezen, ki se prenaša z insekti, to ne pomeni nujno, da bo živina čez 14 dni zdrava, če je zdrava danes.

Odvzem krvi na žival stane 20 evrov, analiza pa 40. Že seštevek prvega odvzema in analize skoraj doseže ceno ovce, da ne govorimo o ponovitvah in strošku cepljenja. Krava ali bik pitanec je vreden nekaj več, a tudi tu je stvar tragična, saj lahko kmet zdravo žival proda le v klavnico. Običajno seveda za ceno, o kateri se ne more pogajati. Kmetija z virusom modrega jezika je v velikih težavah. Povejmo pa to, da v Avstriji veterinarji za odvzem krvi zaračunajo 5 evrov, tudi laboratorijske analize so cenejše.

V osemenjevalnem centru Preska pri Medvodah so upravičeno zaskrbljeni. Redijo 45 vrhunskih plemenskih bikov, na leto prodajo 300.000 odmerkov semena, od tega petino na tuje. Kunc priznava, da je prodaja močno odvisna od zaupanja kmetov v njihovo ustanovo: »Za zdaj imamo višje standarde reje in pridobivanja semena, kot jih zahtevajo v EU.«

Zbolela še ena krava

Ob koncu pisanja nam je Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, potrdila, da so veterinarji na območju občine Hrpelje-Kozina pri kmetu odkrili zbolelo kravo. Tako je virus preskočil tudi na govedo, kar je izjemno neugodno.

Sicer nas je Hrovatinova opomnila, da Slovenija zdaj, ker je okužena vsa, ni več ogroženo območje, ampak območje z omejitvami, znotraj katerega lahko kmetje prevažajo in prodajajo živali sem ter tja. Glede zdravljenja in cepljenja se kot rečeno odločajo sami, a kot nam je namignila Hrovatinova, se država vendarle prebuja: »Odloča se, ali naj bi tudi pri nas precepili celotno čredo, vse živali.« Odločitev bo sprejeta do konca tega meseca, dvakratno cepljenje pa naj bi izvedli do konca leta. Tako naj bi stvar stabilizirali, a po besedah Kunca in Hrovatinove bomo morali z boleznijo živeti, saj ni verjetno, da bi se je rešili. Država pa mora pohiteti tudi zaradi nove nevarnosti, pred vrati je namreč še večja grožnja, to je vozličasti dermatitis, zaradi katerega pa bo moral kmet, če se pojavi v njegovem hlevu, brez usmiljenja pobiti vse živali.