LJUBLJANA – Ugrabitev zlatarjeve hčere pri Šentjerneju, krvav napad z nožem v Ljubljani, po umoru in samomoru trije mrtvi v Mariboru, in to le dan po trojnem poskusu umora v Mariboru, dva mrtva v družinski tragediji v Gradinu, moški, ki je zadavil sosedo v Kopru – to ni zbirka grozljivih dogodkov, ki bi se zgodili nekje daleč stran od slovenskih meja, ampak so strašljive zgodbe, ki smo jim bili priče v Slovenji. In to v zadnjem mesecu dni.
Zmeda, zaskrbljenost in strah
Tako hudih kriminalnih dejanj v Sloveniji nismo vajeni. Javnost je zaskrbljena, odzivi državljanov so različni in, resnici na ljubo, tudi skrb vzbujajoči: nekateri se odkrito veselijo, da se je »končno začelo«, drugi pravijo, da ni nič čudnega, saj ljudje v tej krizi ne zmorejo več preživeti, tretji za vse skupaj krivijo premalo učinkovit pravni red in manj učinkovito delo policije, ki dobiva vse manj proračunskih sredstev. Na kratko: pri ljudeh je opaziti zmedo, zaskrbljenost in tudi strah.
Brezposelni, neplačani, premalo plačani
Kot kaže, sta bila umor in samomor v Mariboru posledica socialne stiske, medtem ko je streljanje dan pred tem neuradno povezano z obračuni v kriminalnem podzemlju. V Sloveniji imamo okoli 110.000 (uradno) registriranih brezposelnih, koliko je tistih, ki se zaradi neplačevanja za svoj zaslužek borijo na sodiščih, niti ni znano. In tistih, ki se lahko za že zasluženi denar 'obrišejo pod nosom'. Številke niso spodbudne: pod pragom revščine naj bi živelo okoli 250.000 Slovenk in Slovencev, kar je grozljiva številka.
Ko smo pretekli teden povprašali politične funkcionarje za mnenje o krvavih dogodkih, ki so pretresli državo, se je izkazalo, da se ne čutijo odgovorne za nastale razmere.
Krvavi Maribor: funkcionarji ne prevzemajo odgovornosti
Kaj pa o tragičnih dogodkih meni minister za notranje zadeve Gregor Virant? Gre za naključje ali je treba vzrok iskati kje drugje (v krizi, ki je končno pokazala zobe, krepitvi kriminalnega podzemlja, premajhni učinkovitosti preiskovalnih organov in policije)? In, ne nazadnje, ali se lahko državljani v naši državi še počutijo varne?
Tragični dogodki kot izraz dolgoletnega plenjenja države
»Zadnji dogodki v Mariboru, brez dvoma zelo tragični, so lahko tudi izraz stanja v naši državi, ki ga je povzročilo dolgoletno plenjenje državnega premoženja. Sam ne morem uradno ocenjevati varnostne situacije, to namreč počne policija, vendar menim, da gre za izredne dogodke in da se ljudem ni treba čutiti ogrožene. Policiji zaupam in verjamem, da bo še vnaprej vzdrževala visoke varnostne standarde, posameznih dogodkov pa seveda ne more preprečiti,« odgovarja minister Virant, ki je sicer mnenja, da je Slovenija varna država. Podatki policije namreč kažejo, da je varnost v Sloveniji na zavidljivo visoki ravni, tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami.
Policija kljub manj sredstvom izjemno učinkovita
Čeprav, kot redno poročamo mediji, vlada v času krize klesti proračunska sredstva, ob čemer v policijskih sindikatih opozarjajo, da lahko manj sredstev poslabša varnostno stanje v državi, minister delo policije ocenjuje kot izjemno učinkovito. »Policija je tudi v trenutnih, finančno težkih okoliščinah, izkazala odlične rezultate.«
Odgovornost (tudi) na državnih plečih
Seveda pa ne leži vsa odgovornost za preprečevanje krvavih in tragičnih dogodkov le na plečih policije. Pri preprečevanju tovrstnih tragedij – predvsem tistih, ki so posledica socialne stiske posameznikov – ima veliko vlogo celostna državna regulativa: ravnanja, ki so v poslu sprejemljiva, in sankcioniranje tistih, ki niso, kako so vzpostavljene varnostne mreže, ki lahko ulovijo posameznika, preden stori usodni 'korak prek roba' in se zateče v nasilje. In to je točka, kjer naj bi skupaj stopila in sodelovala različna ministrstva, saj to ni stvar samo enega ministrstva.
Kaj dela vlada?
Ministra Viranta smo povprašali, ali glede na zadnje dogodke policija pripravlja nove ukrepe in ali bo okrepila svoje aktivnosti.
»Na konkretna vprašanja o nadaljnjih ukrepih policije vam ne morem odgovoriti, ker gre za konkretno delo policije. Kot predstavnik vlade pa se trudim zagotoviti take zakonodajne okvire, da bo policija lahko delala nemoteno in učinkovito. S sprejemom ustrezne zakonodaje ji lahko olajšamo delo pri zbiranju dokazov, iskanju dokumentacije in pri preiskavi sumov nasploh. V mislih imam predvsem zatiranje najhujših oblik kriminala, ki so doslej zajedale našo družbo kot celoto: gospodarski kriminal in korupcijo. Pred kratkim smo sprejeli novelo zakona o bančništvu, ki določa, da morajo banke dati vso dokumentacijo policiji in tožilstvu, če je podan sum kaznivega dejanja. Prav tako pa je treba proti korupciji delovati tudi s preventivnimi ukrepi. Kot taka ukrepa lahko izpostavim dva zakona, ki sta že prešla vladno proceduro, in sicer zakon o političnih strankah in novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Končno pa mora politika zagotoviti tudi ustrezne kadrovske in materialne razmere za nemoteno delovanje policije,« pojasnjuje minister in dodaja, da želijo z zajezitvijo hudih oblik kriminala in s pravičnimi sodbami ljudem, ki so povzročili stanje, v kakršnem je danes Slovenija, doseči, da bi živeli v pravičnejši družbi, v kateri bi bilo manj razlogov za dejanja, v katera lahko ljudi pahne tudi skrajna eksistenčna stiska.
