LJUBLJANA – Potem ko je sodišče dokončno odločilo, da mora država izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij za nazaj, minister za notranje zadeve Gregor Virant danes napoveduje, da bo denar za to obveznost država lahko dobila le z znižanjem plač javnih uslužbencev. Premierka Alenka Bratušek pa upa, da se tudi sindikati zavedajo razmer.
Plačati je treba vsem, ne le članom sindikata
Po besedah Bratuškove se bodo s tem »novim dejstvom« na vladi soočili in »absolutno morali poiskati rešitev«, vendar v okviru predvidenega primanjkljaja v proračunih za leti 2014 in 2015. Po današnji seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je premierka dejala, da upa, da se tudi sindikati zavedajo realnosti situacije, v kateri je država. Virant je danes pred začetkom seje DZ napovedal, da bodo tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij za nazaj izplačali vsem javnim uslužbencem in ne le članom sindikata državnih organov, ki so pravico dobili po sodni poti. »To je edino logično, razlike ne moremo delati. To bi bila izrazita neenakost pred zakonom,« je dejal.
Virant je dejal, da je odločitev vrhovnega sodišča »finančno šok za državne finance, katastrofa«. »Če bi reagiral čustveno, bi rekel, da vprašajmo sodnike ali ministrico, kje naj država vzame ta denar,« je dejal, a dodal, da žal s čustvenimi reakcijami in kazanjem s prstom ne bodo nič rešili. Sam sicer pričakuje, da bo končni strošek nekoliko nižji od ocenjenih 170 milijonov evrov, saj so nekatere občine že po odločitvi višjega sodišča izplačale poračun za omenjeno tretjo četrtino. A dejstvo je, da država tega denarja nima. Zato se bodo s sindikati skušali dogovoriti o odlogu izplačil, po Virantovih besedah pa bo treba tudi linearno znižati plače javnih uslužbencev.
»Če bi šli v takojšnje izplačilo, bi morali plače znižati za kašnih pet odstotkov, če to prestavimo za nekaj let, pa bi morda lahko govorili o enoodstotnem znižanju plač v javnem sektorju,« je ocenil. Kot pravi, razmišljajo o tem, da bi pripravili zakon o načinu izvršitve te obveznosti, s katerim bi določili obročno izplačevanje, seveda pa se bo treba o tem dogovoriti s sindikati.
»Nič več me ne more presenetiti«
Sestanek s sindikati je, kot je napovedal Virant, pričakovati že v drugi polovici prihodnjega tedna. »Takoj se bomo lotili reševanja tega problema in ga bomo rešili, tako kot vse zadeve z okostnjaki, ki so nam doslej popadali iz omar.« Pri tem omenja izbrisane, Mirage, regrese javnih uslužbencev ... »Očitno mi je usojeno, da rešujem vse probleme, ki so jih zakuhali v zadnjih 20 letih. Ampak tudi ta oreh bomo strli. Nič več me ne more presenetiti.«
Virant pravi, da s sindikati še ni govoril, meni pa, da nekaterim ta sodba ne ustreza, zlasti tistim ne, ki pri tej odpravi plačnih nesorazmerij niso pridobili, torej zlasti ne šolstvu. »Mislim pa, da se vsi zavedajo, da država ta trenutek tega denarja nima oziroma ne more priti do njega drugače kot z linearnim znižanjem plač.«
Sindikalist Janez Posedi je sicer medijem po današnji seji ESS med drugim dejal, da je tedanji predsednik vlade Borut Pahor razlagal o načrtu B, če to tožbo vlada izgubi. Na vprašanje, ali pričakuje, da bo zdaj ta načrt predstavil, pa Virant odgovarja, da verjetno ne, saj to zdaj ni njegova odgovornost, ampak odgovornost vlade.
Kaj je država dolžna javnim uslužbencem
Sodišče je v postopku v zvezi s Sindikatom državnih organov Slovenije (SDOS) presodilo, da je država za obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 dolžna javnim uslužbencem priznati in izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je namreč ocenilo, da je vlada kršila 50. člen kolektivne pogodbe za javni sektor in z aneksom št. 4 h kolektivni pogodbi za javni sektor retroaktivno posegla v pridobljeno pravico.
Z aneksom se je namreč odprava tretje in četrte četrtine plačnih nesorazmerij odložila v dve zaporedni leti po letu, v katerem bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka. Aneks, ki je začel veljati novembra 2010, je podpisal del reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, v delu sindikatov pa so opozarjali, da je zaposlenim izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij pripadlo že s 1. oktobrom 2010 in da je vlada s poseganjem za nazaj ravnala nezakonito.
Zato so vložili tožbe, prvi sodni postopek pa se je končal v primeru tožbe SDOS. Pritrdili so jim najprej na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, nato še na višjem sodišču, s čimer je sodba postala pravnomočna. Toda država se je odločila še za izredno pravno sredstvo – za revizijo postopka –, vendar vrhovno sodišče tudi tokrat državi ni ugodilo.
