LJUBLJANA – Nekdanji vidni član SDS, potem pa predsednik Državljanske liste in notranji minister Gregor Virant želi po naših neuradnih informacijah kandidirati za funkcijo sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
Podatek smo želeli preveriti tudi pri njem, a žal neuspešno. Danes mineva teden dni, odkar zaman čakamo odgovor Viranta na vprašanja, poslana po elektronski pošti, tako na fakulteto, kjer je zaposlen, kot na zasebni naslov. V tem času je, denimo, s tega naslova v javnost posredoval pismo, v katerem se je opredelil do visokih postranskih honorarjev svoje nekdanje dekanje in donedavne ministrice Stanke Setnikar Cankar. Kot slovenski predstavnik to funkcijo trenutno sicer opravlja Boštjan M. Zupančič.
Viri: Ima podporo Jambreka in lobira na polno
Po naših podatkih ima Virant, v življenjepisu katerega sicer razen svetovanja ustavnemu sodišču ne zasledimo ustavnopravne kariere, pri kandidaturi podporo nekdanjega ustavnega sodnika Petra Jambreka, ki je tesen politični sopotnik Virantovega tasta Mihe Brejca. Tudi Jambreka smo poskušali priklicati, a brez uspeha.
Da bi mu uspelo priti do bogato plačane evropske službe, naj bi po neuradnih informacijah Virant že začel lobirati. Kot so znali povedati ljudje blizu predsednika vlade Mira Cerarja, naj bi Virant celo premierju poslal esemes v želji po srečanju. Datum je bil že dvakrat dorečen, a je bilo potem srečanje zaradi delovnih obveznosti premierja prestavljeno. Če želi Virant sploh računati na uspelo kandidaturo, brez podpore vlade namreč ne bo šlo.
Teden dni brez odgovora Za pojasnila smo se obrnili tudi na Gregorja Viranta. Vprašanja smo mu poslali tudi na elektronski naslov, a se ni odzval. Zanimalo nas je: – Ali drži neuradna informacija, da želite postati sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice? – Kakšne so vaše reference za to pomembno mesto? – Po naših informacijah blizu premierju Cerarju se želite sestati s prvim možem vlade. Ali drži, da ste mu poslali esemes? Je sestanek namenjen lobiranju za visoko evropsko funkcijo? – Ali drži, da ste se posvetovali z bivšim ustavnim sodnikom Petrom Jambrekom? |
Lani med podjetnike
Virant se je sicer po prenehanju funkcije vrnil na fakulteto, lani jeseni pa je postal tudi samostojni podjetnik, zdaj pa deluje kot svetovalec OECD v Ukrajini. Bil je tudi minister v treh vladah. Sprva je vodil ministrstvo za javno upravo v vladi Janeza Janše. Leta 2009 je prejel 66.175 evrov nadomestila, istočasno pa je zaslužil 99.252 evrov s svetovanjem. Ta informacija mu je pokvarila ratinge pred predčasnimi volitvami leta 2011, kjer je nastopil s svojo listo, ki se je preimenovala v Državljansko listo. V vladi Alenke Bratušek je vodil ministrstvo za notranje zadeve.
Šestletni mandat
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je bilo ustanovljeno na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah, z dodatnim Protokolom št. 11. Število sodnikov je enako številu držav članic – trenutno 47. Vsaka država članica predlaga tri kandidate, izmed katerih Parlamentarna skupščina izvoli enega. Omejitve glede števila sodnikov iste narodnosti ni – predlagani sodnik ni nujno državljan te države. Sodnike izvoli Parlamentarna skupščina Sveta Evrope za dobo šestih let. Sestava sodišča se menja na tri leta, zato je ob prvi sestavi sodišča polovica sodnikov imela le triletni mandat. Sodniki na sodišču delujejo v svojem imenu in niso odgovorni nobeni državi. Ne smejo opravljati nobenih dejavnosti, ki so v nasprotju z njihovo neodvisnostjo ali nepristranskostjo ali so v nasprotju z zahtevami, ki jih prinaša polni delovni čas. Njihov mandat poteče tudi, če dopolnijo 70 let.
Lani prekinjen razpis
Lani se je na razpis ministrstva za pravosodje za tri mesta za sodnico ali sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu prijavilo sedem kandidatov, in sicer Rok Lampe, Andraž Zidar, Ana Vilfan Vospernik, Miodrag Đorđević, Marko Novak, Lucian Bembič in Boštjan Tratar. Na podlagi zakona o predlaganju kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč je predsednik Borut Pahor za mnenje zaprosil sodni svet in vlado. Tako sodni svet kot vlada sta podala pozitivno mnenje za vseh sedem prijavljenih kandidatov.
Kljub pozitivnemu mnenju za vseh sedem kandidatov sta se predsednik in Virantov tedanji minister Senko Pličanič strinjala, da je najbolje, da se postopek ponovi, zato bo Pahor po izvolitvi nove vlade zaprosil ministrstvo za pravosodje, da čim prej ponovi razpis za tri mesta kandidatk in kandidatov za sodnico ali sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
