LJUBLJANA – Včasih se zdi, da vlada s svojimi ukrepi strelja v prazno in si polni proračunsko malho le z denarjem, ki ga dobi od malega človeka. Novi DDV, rezi v javni upravi, zmanjševanje števila občin, prodaja državnih podjetij, razlastitev tajkunov … Kaj dela vlada in kaj bo še delala v prihodnje, je v Klepetu na spletnem portalu MMC RTV Slovenija odgovarjal minister za javno upravo Gregor Virant.
Najprej siva ekonomija, potem pokojnine
V zadnjih dneh so na noge skočili upokojenci ob napovedi ministra Čuferja, da bo vlada morda posegla tudi v pokojnine. Virant pravi, da je pred posegom v te pravice treba opraviti »domačo nalogo« na področju sive ekonomije in javnega naročanja, saj so rezerve na teh dveh področjih enormne.
Na vprašanje, v kolikšnem času bo treba zaostriti pokojninsko zakonodajo, Virant odgovarja, da naj bi pravkar izvedena reforma zadoščala za sedem let. Dodaja še, da je proces nove spremembe treba začeti bistveno prej, recimo v letu 2015.
Gordijski vozel zadolževanja, višanja DDV in nižjih plač
Zaveda se, da bosta nižanje plač in dvig DDV imela negativen vpliv na rast gospodarstva, »vendar je konsolidacija javnih financ (zapiranje proračunske luknje) neizogibno. Če tega ne storimo, se bomo morali še naprej zadolževati, pa se že zdaj utapljamo v obrestih.«
Po objavi današnjega poročila o upadu BDP in napovedanem dvigu DDV Virant pravi, da uravnoteženje javnih financ (pa naj bo z višanjem davkov ali zniževanjem porabe) na rast vpliva negativno, »vendar Slovenija pri tem nima nobene izbire. Javne finance moramo uravnotežiti, zadolženost pa zmanjšati, tudi s prodajo premoženja.« Opozarja tudi, da bomo naslednje leto le za pokrivanja dolga porabili samo v državnem proračunu eno milijardo. »Če se v letih 2009–2011 ne bi tako grozljivo zadolžili, javnofinančnih problemov skoraj ne bi imeli,« minister prst usmerja v tedanjo vlado Boruta Pahorja.
Kar se tiče vladnega reševanja nekaterih podjetij, je Virant zagotovil, da vlada s tem ne bo le reprogramirala dolgov in ohranila tajkunskih struktur. »Slabe terjatve je treba konvertirati v lastniški delež (debt to equity), kar dejansko pomeni 'razlastitev'. Tako bi lahko bilo rešeno na primer Primorje. Banke bi morale pretvoriti terjatev v lastniški delež, lastniki, ki so podjetje zavozili, pa bi bili iztisnjeni,« pravi Virant.
Zadnje dni je vse več govora o zmanjšanju števila občin. Po Virantovem mnenju bi v Sloveniji lahko imeli od 80 do 100 občin, na ministrstvu pa bodo pripravili ustrezne modele. »V zmanjšanje števila lahko gremo neposredno, z zakonskim združevanjem občin ali pa s finančnimi ukrepi. Koaliciji bom to predlagal najkasneje do septembra,« pojasnjuje Virant.
Po poti Tovšakove še drugi tajkuni
Po aferi s Hildo Tovšak je znova postalo aktualno vprašanje rubljenja nakradenega denarja tajkunov. Virant je prepričan, da se je v procesih proti njim vendarle začelo premikati. »Prepočasi, ampak eppur si muove. Hilda Tovšak je v zaporu, kmalu bodo tam tudi nekateri drugi, ki so bili pravnomočno obsojeni. Policija, tožilstvo in sodišča bodo morali delo še intenzivirati.«
Katastrofalna brezposelnost
Podatek, da je brezposelnost v Sloveniji najvišja po letu 1993, Virant označuje za katastrofo in enega največjih problemov Slovenije. »Rešitve so znane in delamo na njih: sanacija bank, razdolžitev gospodarstva, dvig konkurenčnosti.«
Na Dursu potrebna antibirokratska revolucija
Na spremembe v davčni zakonodaji, s katerimi se morajo prepogosto spopadati podjetniki in s tem izgubljati čas, je opozoril eden od ministrovih sogovornikov. Virant je bil do Dursa kritičen in priznal, da so problemi podjetnikov realni. »Durs bo moral krepko obrniti ploščo, tam bo potrebna mala antibirokratska revolucija. Pred leti je to odlično zastavil direktor Simič, a je žal potem odšel. Novo vodstvo ima lepo priložnost. Pred kratkim sem interveniral, ko je Durs poslal napačne informativne izračune 8000 zavezancem in nato pričakoval, da bodo vlagali ugovore. Po napornem prepričevanju so končno sami ukrepali in poslali nove izračune, ne da bi obremenjevali zavezance.«
Pravna podlaga za odpuščanje neproduktivnih v javnem sektorju je
Virant se zaveda tudi, da delo v javni upravi ni enakomerno razporejeno med zaposlene: nekateri delajo veliko, so pa tudi tisti, ki brezdelno gledajo v zrak. Plačani pa so vsi (skoraj) enako. Ključ do odgovora je v rokah menedžerjev javnega sektorja, poudarja minister. »Možnost za odpuščanje tistih, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov, je pravno enaka kot v gospodarstvu, le uporabiti jo je treba. Na pet (5) odstotkov zaposlenih v javnem sektorju, ki imajo najnižjo produktivnost, je treba pritisniti – tudi z odpuščanjem zaradi slabega dela. Vidim pa tudi sam velik problem v tem, da smo v krizi zaradi varčevanja postrgali skoraj vso maso denarja za delovno uspešnost. O rešitvi te zagate veliko razmišljam,« pojasnjuje minister.
In mladi? Naj bodo pogumni ...
Kaj pa mladi? Virant jim svetuje, naj bodo pogumni. »Z aktivnim sodelovanjem v javnih debatah brez dlake na jeziku, z vključevanjem v politične stranke (kakršne koli že so, so za demokracijo nujne), s kritičnim vrednotenjem informacij, ki jih dobite prek medijev in od starejših,« se glasi nasvet ministra.
