Pretekli teden so zaznamovale pogoste padavine, močna neurja z nalivi, v katerem je med drugim odkrivalo strehe in podiralo drevesa ter povzročalo lokalne izpade električne energije. Neurje se je že v noči na prejšnji torek začelo v zahodni Sloveniji, nato pa nadaljevalo v osrednjo in naprej vzhodno. Naslednja pošiljka dežja je prišla v hribovite predele zahodne Slovenije v noči na četrtek, ko je padlo od 80 do več kot 100 litrov dežja na kvadratni meter. Reke v Posočju in na Gorenjskem so izdatno narasle in dosegle velike letne pretoke, drugje po državi je vodnatost ostala nespremenjena. Reke v jugozahodni Sloveniji še ohranjajo male letne pretoke. Ob slovenski Obali je bilo povišano plimovanje morja.
Najprej zažari javor
Jesen obožujemo tudi zaradi ognjenih barv. Že v zadnjih dneh avgusta po sušnem vremenu in vročinskem valu smo opažali rumenenje listavcev, še posebno na plitvih, skalnatih in peščenih rastiščih. Čeprav so drevesa na prvi pogled kazala zgodnjo jesensko podobo, so listi prezgodaj spremenili barvo zaradi suše in vročinskega stresa, ki sta s krajšimi prekinitvami značilno zaznamovala letošnje vegetacijsko obdobje. Najbolj so bila prizadeta rastišča na plitvih, skalnatih in peščenih tleh v Primorju. Kmalu zatem, ko so padavine v začetku septembra namočile tla, so orumeneli listi odpadli in gozdovi so v zelenem vztrajali še vso prvo polovico oktobra. Kako hitro je jesensko obarvanje listja, je odvisno od več dejavnikov. Nekatere drevesne vrste rumenijo zgodaj, druge precej kasneje. V slovenskih gozdovih najprej zažari javor.
Tudi divji kostanj praviloma spremeni barvo že v začetku oktobra, v zadnjem desetletju pa k zgodnjemu rjavenju te drevesne vrste pripomore škodljivec listni zavrtač, zaradi katerega začno listi postopno rjaveti že sredi poletja. Tudi lipa in lipovec zgodaj spremenita barvo. Po dolgoletnih podatkih fenološkega monitoringa (Agencija Republike Slovenije za okolje) lipa v povprečju jesensko porumeni v prvi polovici oktobra, breza pa na začetku druge polovice oktobra. Postopno se od vegetacijske sezone poslavljajo tudi preostale rastline. Čas jesenskega rumenenja se v posameznih letih spreminja. Lahko se pojavi že v zadnji tretjini septembra ali izjemno pozno, šele v začetku novembra, kot je bilo jeseni v letih 1991 in 1997.
Čas jesenskega obarvanja
listja nastopi, ko se začne krajšati dan in podaljševati noč. Vplivi okoljskih dejavnikov, kot so temperatura zraka, padavine, prehranjenost, so bolj spremenljivi, zaradi česar je lahko vsaka jesen po času obarvanja in intenziteti barv posebna. Listi se izjemno lepo obarvajo, kadar je prehod nenaden, dnevi so še sončni in topli, noči pa že sveže, vendar so temperature zraka še nad ničlo. V listih preneha nastajati nosilec zelene barve klorofil, listne žile se postopno zaprejo in v listih zadržijo sladkorje, iz katerih se razvijejo antociani, ki obarvajo liste v žareče odtenke ognjenih in škrlatnih barv.
Če je zmrzal oziroma jesenska slana prezgodnja, listi hitro porumenijo in odmrejo ter kmalu odpadejo.
| Moštnik Ime je povzeto iz prvotnega rimskega koledarja, ko je bil ta mesec po vrsti osmi – »octo« v latinščini pomeni osem. Martin iz Loke ga je poimenoval listognoj, medtem ko so izraz kozoprsk, ki je od Trubarja naprej dolgo označeval oktober, uporabili za poimenovanje novembra. Izraz kozoprsk, ki so ga zlasti v 19. stoletju hudo preganjali, je v slovenskem besedišču edinstven – podobnega namreč ne najdemo pri nobenem drugem slovanskem narodu. Splošno znano slovensko ime za oktober – vinotok – se je uveljavilo leta 1847, imamo pa na Slovenskem še več drugih imen za ta mesec, ki so pretežno v zvezi z vinom – vinec, vinščak in moštnik ali pa tudi bendimjak v Reziji, bratvin, repar, lukovščak, vsesvešček v Prekmurju itd. |
Če je prehod v jesen komaj opazen in zlasti če je jesen pretopla brez svežih nočnih temperatur zraka, se listje obarva manj izrazito.
Tudi kraj rastišča drevesa vpliva na obarvanje. To lahko opazimo v mestnem okolju, kjer se obcestni drevoredi zaradi vpliva segrevanja iz okolice obarvajo hitreje, barve pa so manj izrazite kot v naravnem okolju zunaj mest. Pomembno vlogo ima tudi založenost tal z vodo. Ta se kot temperatura zraka v tleh spreminja od leta do leta. Pomanjkanje vode v tleh povzroči zgodnje rumenenje oziroma rjavenje in odpadanje listov zaradi sušnega stresa, barve listov pa so manj izrazite s prevladujočimi rjavimi toni. Letos smo bili priča odpadanju listja v mestih. Marsikje pa je imela pokrajina že avgusta jesensko podobo brez pravega jesenskega žara, le po suši zamolklo.
Tudi pozna pomlad in vlažna jesen vplivata na zapoznelo jesensko barvanje listov. Ob topli in vlažni pomladi, ugodnem poletnem vremenu in jesenskih dnevih, ko se dnevna toplota izmenjuje s svežimi nočmi, pa lahko pričakujemo, da bodo jesenske barve listja zažarele v vsej barvitosti.
Odpadlo listje je treba odstranjevati iz kanalizacijskih rešetk in odvodnih jarkov, kjer nam ob močnih nalivih lahko preprečijo, da obilje vode odteče v pravo smer. Marsikje se je po dolgotrajni suši in vročinskem stresu pojavilo jesensko cvetenje posameznih dreves.
Buče, buče ...
V Sloveniji se v zadnjem času opaža veliko povečanje zemljišč pod oljnimi bučami, leta 2010 nad 6000 ha. Osnova je v dokaj preprosti pridelavi. Svetovno pridelavo ocenjujejo na 600.000 ha in pridelek na okrog 200.000 ton, od tega dobro polovico na Kitajskem.
2. oktober 2011 |
Septembra postanejo buče vse bolj rumene in trde. Ko dobijo votel glas, so zrele. Listje zrelih buč ovene, bučevina porjavi in se posuši.
Ročno spravilo običajno začnejo na začetku septembra, kombajnirajo pa običajno v drugi polovici septembra ali v začetku oktobra. Letos so marsikje začeli spravilo že konec avgusta in v začetku septembra. Bučna jedrca so energijska in beljakovinska hrana ter surovina. Zaradi okusnega mesa so buče pogosto na slovenskih jedilnikih. Kot zdravilno rastlino pa so jo poznali že Grki, Kitajci in Rimljani. Buča, predvsem olje, je zdravilo proti pri črevesnim zajedavcem, pri ledvičnih boleznih, razširjeni prostati in vnetem mehurju, saj poveča pritisk v mehurju in ga s tem pomaga izprazniti. Buča je zdravilna pri razdraženem mehurju, ki se pojavlja pri ženskah v meni.
Napoved
September je bil po dolgotrajni suši končno nadpovprečno namočen mesec. Na severozahodu je padlo blizu 400 mm dežja, kar je bilo dvakrat več, kot jih običajno beležimo na tem koncu. Do 300 mm je bilo dežja tudi na jugovzhodu, več kot 100 mm je padlo tudi na severovzhodu in v delu Primorske, najmanj dežja je bilo na obalnem območju. Prvi oktobrski dnevi bodo delno jasni z zmerno oblačnostjo in večinoma bo suho. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost.
