LJUTOMER – V deževnih dneh, kakršen je bil včerajšnji, Slokanova iz Cubra pod vinorodnimi jeruzalemskimi griči s še večjim strahom pogledujeta po svojem domovanju. Tega plaz ogroža že od leta 2011! Tisoč kubičnih metrov razmočene zemlje so odstranili, še nekje med 2000 in 3000 kubiki je visi 72-letni Hildi in leto starejšemu Janezu nad glavama. Priznata, da sta imela možnost za izselitev, a sta navezana na svoj dom z ohišnico.
Jutranji pogled
Dan začneta s pogledom proti plazu. »Pogledam, ali se je kaj premaknilo, in če je treba, takoj pokličem na pomoč občino, da odvozijo splazeno zemljo. Na začetku sem nekaj odvažal kar sam. Kljub strahu sva rada doma. Sinu z majhnimi otroki, ki se je preselil v mesto, pa ne zamerim, saj nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi,« pravi Janez, ki se s Hildo končno lahko veseli dobre novice, saj se je država odločila, da občini pomaga sanirati plaz. Do konca leta naj bi tako zgradili oporni zid in položili globoko drenažo ter preprečili nadaljnje prodiranje zemljine proti hiši. Slokanova se zavedata, da smo proti naravi nemočni, a s prstom pokažeta na nestrokovne posege vinogradnikov, ki so nad njuno hišo pred leti odstranili terase in trse zasadili navpično, tako da sta že vsak malo večji dež in taljenje snega nesla vse pred sabo proti njima. Ob tem je počasi spodkopavalo celoten breg, ki se je predvsem marca lani začel premikati in približevati njunemu domu. Lani jeseni, torej vedno ob pomladnih ali jesenskih deževjih, se je plazenje še stopnjevalo, potem pa je že izbilo sodu dno, saj se tone zemlje, kljub številnim posegom gasilcev in komunalcev, spet dotikajo zunanje stene njune spalnice.
Geolog Metod Krajnc, ki je pripravil načrt za sanacijo, se strinja, da so takšni plazovi posledica nespametnega poseganja v okolje. »Vinogradniki bi morali paziti na to, kako zasnujejo ali preoblikujejo vinograde. Tudi upravno enoto in občino Ljutomer sem opozoril, da posegi v vinograde zaradi lažje obdelave, ko se v vinogradu pobere zemlja oziroma se ga po domače zregulira, niso dopustni. Saj vem, da je strojna obdelava tako lažja, a s tem ogrožajo domove tistih pod njimi. Lahko premikajo vrhnjo zemljo denimo za največ en meter, nikakor pa ne za več. Pogosto pa vidim, da s terena premaknejo zemljo tudi za od šest do sedem metrov in tako preobremenijo brežine in ustvarijo idealne razmere za plazove. Na tak način je nastala večina od kakšnih 30 plazov na območju Slovenskih goric.«
Potrebovali bi tri milijone
Kot pravi poveljnik Civilne zaščite Ljutomer Branko Novak, so stroški sanacije plazu v Cubru ocenjeni na nekaj manj kot 245.000 evrov: »Strošek nadzora in projektne dokumentacije ni zajet v tej oceni, kakor tudi ne DDV. Večino bo zdaj primaknila država v sklopu odprave posledic neurij v letu 2014, občina pa bo morala zagotoviti denar za projektno dokumentacijo, nadzor in DDV, kar smo ocenili na približno 63.000 evrov.«
Na žalost je državne pomoči deležen le plaz v Cubru, za druge, vsaj še štiri večje, mora poskrbeti občina sama. »Nobeden od štirih velikih plazov ni uvrščen v program državne pomoči, čeprav smo jih iz občine predlagali državi za sanacijo. Kljub temu je položaj pod nadzorom, saj trenutno spremljamo vse večje plazove. Ocenjujemo, da se je položaj nekoliko umiril, vendar lahko vsako večje neurje z obiljem dežja vse poslabša. Talne vode so še vedno dokaj visoke, kar povzroča zadrževanje vode relativno blizu površja, s tem pa tudi hitro zamakanje plazišč,« ni nič kaj optimističen Novak, ki dodaja, da je občina za sanacijo porabila že vse proračunske rezerve iz minulih let in iz letošnjega proračuna že blizu 700.000 evrov. V ljutomerski občini se soočajo s približno 22 plazovi, ki grozijo tako cestiščem kot nekaterim zaselkom, hišam ter javni infrastrukturi. Poleg plazu pri Slokanovih v Cubru so največji še v Nunski Grabi, Rinčetovi Grabi, Gresovščaku in Ilovcih. Za dokončno sanacijo vseh bi, po oceni občine Ljutomer, potrebovali nekaj čez tri milijone evrov.
