Vinogradi pozebli, tudi jabolk ne bo

BIZELJSKO  – Mraz, ki je udaril po poljih in vinogradih vzhodne in južne Slovenije v jutranjih urah 26. aprila, ko se je temperatura v nižjih legah spustila tudi do minus 7 °C, je kmetom ponekod odnesel več kot polovico pridelka.

Vinogradniku in poljedelcu, 44-letnemu Alešu Balonu, je pozeba odnesla 70 odstotkov letine. V bližnjem sadovnjaku so prav tako uničeni vsi plodiči. Morda se bo kaj obraslo, a jabolk skoraj ne bo.

Ko sva se zapeljala po posestvu, ki ga je slovenska oblast zaradi meje s Hrvaško na bližnji Sotli po eni strani zarobila z vzmetno zavito bodečo žico, sva se ustavila ob njivi, ki je obkrožena z zelenimi travniki in polji še čakala na svoje seme. »Na srečo še nismo posejali buč, sicer bi izgubili še ta pridelek.«

Rumeni plavec pozebel, laški vzdržal

Družina Balonovih v Drenovcu pri Bukovju na Bizeljskem kmetuje že od leta 1920, ko je praded kupil posestvo. Kot nam je povedala mati Mihaela, ki je pred kratkim uredila družinsko drevo, njihov priimek verjetno izhaja iz francoskega Vallon: »Ne vemo natančno, morda še iz časov Napoleona. Sčasoma so začetni V zamenjali za B, potem je odpadel drugi l in tako smo Balon,« pove. Aleš z ženo Lidijo in 10-letnim Juretom, šestletnim Tinetom in petletno Evo gospodari na 16 hektarjev veliki vinogradniško-poljedeljski kmetiji. Vinogradov je dobre štiri hektarje, posajenih imajo 19.000 trsov: »Nekaj je mladih, najstarejše trte pa so stare 30 let,« pove Aleš.

Večina, kar 3,5 hektarja vinogradov, leži na pobočju pod domačijo, na približno 200 metrih nadmorske višine.

Ob sprehodu med trsi v dolino je učinek pozebe z vsako trto naraščal. Pri vrhu ob domačiji je tu in tam kaka še zelenela, v dolini pa je vse ožgano.

»Pozeba je pritisnila v nižini, zgoraj se bo morda deloma obraslo. Velika razlika je tudi pri sortah. Chardonnay, rumeni plavec, modra frankinja in rumeni muškat so popolnoma pozebli in ne bomo nabrali nič. Laški rizling je očitno malce manj občutljiv in je škoda manjša, tudi pri sivem pinotu in sauvignonu je nekaj zelenega.«

Ob polovico prihodka

Kljub vsemu je bilanca strašljiva. Običajno pridelajo od 30.000 do 35.000 litrov vina na leto. Poleg avtohtonega rumenega plavca in modre frankinje, ki sta nekakšna paradna konja bizeljskih vinogradov, pri Balonovih polnijo zvrstno belega in rdečega bizeljčana PTP, ki spet pridobiva veljavo.

»Pridelava vina ustvarja več kot polovico prihodka na kmetiji, preostali del dobimo na poljih.«

Ker površine niso obsežne, 11 hektarjev, so se pred šestimi leti odločili za preusmeritev v ekološko poljedelstvo. V štiriletnem kolobarju pridelujejo česen, piro, pšenico, ajdo in buče, iz katerih pridelajo bučno olje. Odkupne cene ekoloških pridelkov so sicer malce višje od konvencionalno pridelanega, a zato je pridelek nekoliko manjši, poleg tega ujme, suše in pretirano deževje prej vzamejo letino.

Do zdaj je Balonovim uspelo prodati pridelano, kljub vsemu kmetija omogoča poldrugo delovno mesto, žena Lidija je namreč učiteljica v osnovni šoli. Hkrati jih rešuje kombinirana kmetija: »Površine so tako in tako premajhne, da bi se specializirali, a v teh letih se je izkazalo, da je kombinacija s poljedeljstvom dobra. Zavarujemo poljščine in sadovnjak, vinograda ne. V sadovnjaku je hitro kaj narobe, najsibo toča, ožig, bolezni, pozeba... hitro si ob pol pridelka. Podobno je pri poljščinah, pri vinogradu pa se je težje odločiti za zavarovanje.«

Pozeba je zavarovaljiva, zato jim država v osnovi ne more povrniti škode. Škodo sicer še ocenjujejo, a po besedah Mirana Nagliča s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je je po ocenah že za 25,000.000 evrov, kar pomeni naravno nesrečo. Iz tega naslova sledi zmanjšanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Po drugi strani se je v sklopu subvencij zgodila višja sila, zato nekaterih predpisanih ukrepov kmetje ne bodo mogli izvesti. V normalnih okoliščinah bi tako morali plačati kazen, a zaradi višje sile izplačil za neizvedene ukrepe ne bo, a tudi kazni ne bo. Slaba tolažba, pa vendarle.

Buče bodo sejali na novo

Je pa Naglič namignil na tretjo možnost. »Država je prejšnja leta za zavarovanja sadovnjakov, polj... prispevala celo 50 odstotkov, danes le še 20. Iz naslova tega zmanjšanja bi lahko prizadeti kmetje vendarle kaj dobili,« meni.

Skupna škoda še ni znana. »Vemo le, da so denimo posejane buče povsem uničene in jih bodo morali kmetje posejati na novo. Zelenjava na prostem je prav tako šla... Ne vemo pa, kako uspešno se bodo obrasli vinogradi in sadovnjaki.« 
Po dozdajšnjih grobih ocenah je pozeba Sloveniji vzela 40 odstotkov letine, kar je nacionalna katastrofa. In prav lahko se zgodi, da bodo kmetje še tisto, kar bo zraslo, še težje prodali, saj bo uvoz večji.