Vino prodajajo tudi po vsega evro za liter

KRŠKO, MARIBOR, LJUBLJANA – Poletje je ponudilo prvi sončni dan po deževju, ki je razširilo madeže peronospore po cvetočem trsju vinogradov Sremiča in Kremena nad Krškim. Gorce pa travniki pa spet flika gorc in pod njimi vsaj dvesto let stari tepka in češnja, katere plodovi prav ta čas žarijo.

»To je naš svet,« nas je namesto pozdrava nagovoril 54-letni vinogradnik in vinar Jože Kodela, predsednik Društva vinogradnikov Sremič, ki obdeluje 6000 trt in na leto pridela slabih 15.000 litrov vina.

V njegovem vinogradu rastejo žametna črnina, modra frankinja, modri pinot, chardonnay, sauvignon, rumeni muškat in laški rizling. Iz njih privinari največ belega in rdečega bizeljčana PTP. »No, tudi nekaj frankinje, včasih se poigram s kakšnim predikatom, a bolj za hobi,« reče Kodela in poudarja: »Vina na tako majhni površini ne moreš pridelovati, če tega nimaš zares rad.«

Kodelov stavek naj bo izhodišče današnjega prispevka o davčni politiki, ki nerazumno obravnava vinogradnike. A kot kaže, se stvari obračajo na bolje. Poglejmo.

Že tretja obravnava

Za kmete je davek po katastrskem dohodku (KD) od nekdaj sveti davek. To so vsi razumeli. In če ni bilo za davek, je šla iz hleva tudi krava.

Kot nam je povedal predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Matjaž Jakše, oblast vprašanje obdavčenja kmetov vinogradnikov po katastrskem dohodku obravnava že tretjič v nekaj letih. Nerazumno za panogo, ki je zaradi specifične majhnosti, razdrobljenosti, nepridobitne zidaniške kulture... že v osnovi nekonkurenčna pridelovalcem vina nekje v Avstriji, Nemčiji, Franciji.

Kot nam je orisal Roman Štrabuc s kmetijsko-gozdarskega zavoda v Mariboru, je vinogradniška panoga bolj kot resna kmetijska panoga pravzaprav kultura, saj je povprečna velikost vinograda denimo vinorodne dežele Podravje 0,59 hektarja. Tudi v Goriških brdih, kjer se je vinogradništvo razvilo v večje pridelovalce, posamezni vinogradnik v povprečju obdeluje nič več kot dva hektarja. Še vedno malo oz. premalo za resno ekonomiko.

»Po merilih EU je 10 ha vinograda najmanj za resno pridelavo vina, trženje in pozitivno ekonomiko,« pove Jakše.

Po neverjetnih domislicah v sklopu določanja osnove KD, med drugim, da dolenjski vinogradnik proda cviček v povprečju za 2,5 evra na liter, kar seveda ni bilo nikoli res, povprečna prodajna cena ustekleničenega je morda 1,70 evra, se zdi, da se bodo vinogradnikom prek kmetijsko-gozdarske zbornice v aktualnih pogajanjih s financarji uspelo dogovoriti za sprejemljiv davek.

Če ne bi bilo strasti...

Ekonomika malih slovenskih vinogradnikov je res vzdržna, kot pravi Kodela: »Izključno zaradi ljubezni do vinograda, veselja do dela, trgatve, vina. V našem društvu imamo 130 članov, skupno obdelujemo prek 50 hektarjev vinogradov. Od tega je morda šest pridelovalcev vina večjih, ki imajo več kot 5000 trt, večina preostalih v povprečju nima niti 1000 trt.«

Cena bizeljčana PTP se vrti od 1,20 evra za večje količine v rinfuzi do največ 2,20 za ustekleničenega. »Nekateri ga 1000 litrov dajo tudi za evro.«

»Odkupna cena za kilogram grozdja je od 30 do 50 centov. V Italiji, Avstriji je evro, to je pravična cena za resno proizvodnjo,« poudarja Kodela, ki nam je mimogrede navrgel analizo stroškov pridelave.

V svojem 1,2 hektarja velikem vinogradu porabi za škropivo od 2000 do 3000 evrov: »Odvisno od vremena in razvoja bolezni. Obenem opravim vsaj 150 traktorskih ur.« Rezatev bi sam opravil v 14 dneh po osem ur na dan.

»Koliko ur z ženo preživiva v vinogradu, niti ne štejem: od košnje, pletve, vezave... Nato pride trgatev, res je lepši del vinarjenja, pa kletarjenje.« En del proda v svojem bifeju, en del drugim gostincem. Kljub vsemu ne gre za resen posel, brez strasti ekonomika ne bi vzdržala. Povejmo, da Kodela v svoji kleti 70 hektolitrov vina še vedno prikletari v lesenih sodih, kar je danes redkost.

Osnova KD bo 678 €

Direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik nam je potrdil, da se jim je uspelo dogovoriti za osnovo KD.

»Za pridelavo grozdja bi davčna osnova znašala 226 evrov na hektar, za pridelavo vina pa trikratnik grozdja, se pravi 678 evrov za hektar.« Od tega bi bil vinogradnik obdavčen po dohodninski lestvici, od 17 do 50 odstotkov, odvisno od preostalih prihodkov v družini, se pravi pokojnine, plače in drugih prihodkov. Kot kaže, za kmete sprejemljivo.

Prav danes, v torek, naj bi se na drugi obravnavi na odboru za finance in monetarno politiko pogajali še o odpravi gornje administrativne meje za vstop v knjigovodstvo, ki je v predlogu postavljena na pet hektarjev vinograda.

»Zakaj sploh postavljati administrativno mejo za obvezno knjigovodstvo, ki ne prinaša nič dobrega. Povprečna starost slovenskega vinogradnika je 60 let. Če bo imel več kot pet hektarjev, bo, da bi se izognil komplikacijam, spustil proizvodnjo pod mejo pet hektarjev in spet bi izgubili,« pripominja Jakše.

Štabuc nam je povedal, da imamo v Sloveniji le 400 vinogradniških gospodarstev z več kot pet hektarji vinogradov. In še nekaj, večjim vinogradnikom, se pravi tistim z 10 hektarji in več, se podjetje oz. knjigovodstvo dejansko izplača, saj si stroške poračunajo... »Najlepše pobrani davek je davek po KD,« meni Štabuc. »Kmetje vedo, pri čem so, stvar je preprosta, idealno...« In vinogradniki si želijo zlasti stabilnega okolja. ¾ Jože Kodela v svojem vinogradu: »Če ne bi rad delal v vinogradu, bi to že zdavnaj opustil, saj se računica pri tako majhni količini ne izide.«