RITOZNOJ – Po ljudskem izročilu so na teh strminah morali tako garati, da jim je znoj pritekel vse do zadnjice. Omenjajo tudi povezavo najlepših leg na dveh hribčkih, ki skupaj tvorita podobo zadnjice. Znana je še pripoved, da je kraj dobil ime po vitezu Snoju (Ritter Snoi), kar so domačini poenostavili v Ritoznoj. V Kleti Bistrica pravijo, da je ritoznojčan najbolj hudomušno vino na svetu. Resno znanstveno razpravo o toponimu imena Ritoznoj pa je napisala Metka Furlan.
Še preden se posvetimo ritoznojčanu, naj spomnim na slavno belo vino brandner, ki je bilo tu doma in so ga na moč čislali. O njem mi je prvi pripovedoval Branko Avsenak, ki je pisal, da je iz teh krajev izhajalo belo vino brandner, ki naj bi leta 1905 dobilo zlato medaljo na Dunaju in je po pripovedovanju starih ljudi spominjalo na šipon. O tem vinu mi je pripovedoval še župnik Ivan Vodeb, ki je služboval v Polju ob Sotli, nekdaj pa je bil kaplan v Slovenski Bistrici. Pesem z naslovom Štajerska iz knjižice pivskih napevov to vino imenuje kralja štajerskih vin: »Prežlahtna tud konjiška je črnina, polskavčan, bisterčan, za kralja vsega štajerskega vina je prander imenovan.«
Žalostna usoda
Anton Martin Slomšek je septembra 1833 v Spodnji Polskavi obiskal svojega dobrotnika še iz otroških let, župnika Jakoba Prašnikarja, kjer je ta nazadnje živel. Luka Božič, dekan iz Slovenske Bistrice, je oba povabil na kosilo. Slomšek si je v popotni dnevnik zapisal, da na vsej poti ni okusil tako dobrega vina in ne zobal tako sladkega grozdja. Ker so kosilo imeli v Slovenski Bistrici, brandner pa naj bi prihajal iz vinogradov, ki so bili v cerkveni lasti, smemo domnevati, da je dekan ponudil to znamenito vino.
Slovenski gospodar v rubriki Gospodarske stvari v poglavju Rez gorice piše: »Meseca grudna in prosinca pa smo že slavnega Brandnerja videli obrezanega.« Iz tega pa ne smemo sklepati, da je bilo to vino tudi sortno. Danes o brandnerju ni nič novega, razen starih ugotovitev. Arhivi so pri nas revni, ker v podjetjih, ki so negovala vinsko trto in vino, niso bili dovolj pozorni na dediščino. Tako je žalostna usoda doletela tudi arhivsko klet nekdanje Kleti Bistrica oziroma še prej podjetja Ritoznojčan. V Kovači vasi so imeli v hiši lepo urejen vinski arhiv, a po stečaju Ritoznojčana o njem ni ne duha ne sluha. V Franciji, Nemčiji pa še kje bi zaradi takega škandala odleteli tudi vsi župani po vrsti, ker tam takšne vsebine štejejo za dragoceno kulturno dediščino, pri nas pa je bila manj vredna kot en star zarjavel traktor.
Srčni vinski dami
Vino ritoznojčan, ime se je pojavilo leta 1947, so začeli v večjih količinah polniti leta 1967 pod okriljem kmetijskega kombinata Slovenska Bistrica, in sicer iz grozdja, pridelanega na legah Ritoznoj, Kovača vas, Bukovec, Gabrnik, Vinarje, Zgornja Polskava in Visole. V tem času je ritoznojčan kot vinska zvrst, sestavljajo jo lahko laški in renski rizling, sauvignon, beli pinot, chardonnay, šipon, rizvanec, rumeni muškat, kerner, zeleni silvanec in traminec, prejel številna odličja na ocenjevanjih. Dolga leta je v tej kleti skrbela zanj enologinja Jožica Jesenek, pozneje pa v Kleti Bistrica enologinja Darja Bovha, ki svoje strokovno delo nadaljuje v Vili Platana, naslednici omenjene kleti. Obe vinski dami Evropskega reda vitezov vina sta namenili in še namenjata veliko strokovnosti in srca prikupnemu ritoznojčanu.
Skrb za negovanje naravne in kulturne dediščine se je v zadnjem času tudi v občini Slovenska Bistrica zelo okrepila na vseh področjih, kar je zasluga občine ter Turističnoinformacijskega centra (TIC), Razvojnega informacijskega centra, Zavoda za kulturo in gradu Slovenska Bistrica in prizadevnih turističnih delavcev v društvih in na Zvezi turističnih društev občine, ki jo vodi Leopold Turk.
V ta sklop oživljanja spada tudi blagovna znamka Ritoznojčan, ki so jo obudili bistriški vinogradniki in vinarji. Sklenili so, da bodo ime in blagovno znamko uradno vzpostavili in zaščitili z ustanovitvijo konzorcija.
Lepši časi
Zbralo se je petnajst vinogradnikov iz ožjega bistriškega vinorodnega okoliša, in sicer: Zdenka Avguštin, Branko Brezovšek, Vladko Frešer, Matjaž Frešer, Primož Gregorčič, Anton Leskovar, Franc Repnik, Marijan Škorjanc, Miha in Petra Orešič, Vila Platana (nekdanja Klet Bistrica), Jože Pečovnik, Franc Skuber, Boris Vehovar in Marija Zorjan. Povezali so se v projekt Ritoznoj in ustanovili konzorcij Ritoznojčan PTP. Projekt je zasnoval Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica pod vodstvom Mateje Brumec Mikec, ki vodi tudi projekt. Javnosti so ga predstavili letos 1. junija: vreden je nekaj manj kot 35.000 evrov, z njim pa želijo doseči večjo prepoznavnost vinogradništva na Bistriškem ter poenotenje kakovosti in zaščito vina z geografsko oznako. Tako se je »ritoznojčan – vino moje mladosti« znašlo v družbi s teranom, cvičkom, šiponom in še s katerim, ki so že pod streho svojih konzorcijev.
Ritoznoja ni težko najti
Iz Slovenske Bistrice vas bodo usmerjali kažipoti, potem pa samo navkreber proti cerkvi sv. Marjete, ki vas pozdravlja sredi vinogradov. Nebeško lep motiv. Sprehod med trtami je nekaj najlepšega. Razgled vam bo odkrival daljno mogočno Donačko goro ali štajerski Triglav pa Boč in vrsto lepih krajev vsenaokoli. Že zaradi tega razgleda se splača priti med ljudi, ki trdo delajo za svoj kruh, ki bi ga radi požlahtnili.
