TURIZEM

Vinjole: futurizem ali
 realnost za turizem?

Objavljeno 27. februar 2013 21.50 | Posodobljeno 27. februar 2013 21.50 | Piše: Janez Mužič

Pogumna vizija urbanega razvoja doline v zaledju morja pri Luciji.

Osnovna ideja je v jezercih, ki bi bila dobrodošla tudi za namakanje. Foto: Mirn Molk

PORTOROŽ – V teh dneh se na področju urbanizma v Luciji in njeni okolici dogaja kot že dolgo ne. Ker gre za privlačne kraje ob morju, kamor nas vse kar nekam magično vleče, je seveda zanimanje za tamkajšnje posege v okolje precejšnje, to pa seveda še zlasti velja za Lucijčane in vse prebivalce občine Piran. Jasno je, da bodo šli zaradi nezadovoljstva sosedov pri predvideni pozidavi že majhne in neugledne lucijske hudourniške grape Kampolin prihodnji mesec na referendum. Poleg tega so zaradi nevzdržno dolgih odškodninskih postopkov okoli nadomestnih zemljišč nezadovoljni prizadeti lastniki parcel na trasi hitre ceste Jagodje–Lucija, nedavno pa se je končala še živahna javna razprava o novi podobi središča Lucije ob bližnji marini. Ob vsem tem te dni vzbuja pozornost in prijetno radovednost prostorsko obsežen in nadvse vizionarski idejni načrt za vodni in gozdni park v Luciji in bližnji dolini Vinjole.

Ljudje se bojijo pozidav

Tega že sedem let predstavlja arhitekt ing. Alexander Rot, ki se je izobraževal v tujini in sodeloval s številnimi priznanimi arhitekti, zdaj pa v sožitju z naravo živi ter ustvarja na Maliji nad dolino Vinjole. Projekt je vizija, ob katerem, glede na to, da je večina posegov v okolje ob Obali v očeh domačinov prej nezaželena kot dobrodošla, češ da gre samo za apetite gradbeniških lobijev in kapitala, pravi: »Razumljivo je, da se ljudje bojijo pozidav, vendar je potreben ustrezen pristop. Treba je narediti okvir, širšo vizijo, iz katere se gre na parcialne rešitve. Dela pa se ravno obratno. Investitorji vidijo samo svoje parcialne interese, in spori so tu. Domačini moramo najprej vedeti in se dogovoriti, kam hočemo v prihodnosti, kaj želimo našim otrokom, in potem se gre z idejami počasi naprej, se jih usklajuje, šele nato sledijo konkretne rešitve.«

Na to navezuje svoje razmišljanje o trenutni krizi in z njo povezanim pesimizmom: »Moj idejni projekt je širši okvir, nakazal sem, kam lahko v sožitju z naravo in ne nazadnje s turističnimi vizijami pridemo. S tem, ko ga posredujem javnosti, sem zadovoljen, saj sem s svojim znanjem in izkušnjami nekaj naredil za kraj. Danes so drugačni časi, potrebna je iniciativnost. V to situacijo nas je pripeljala tudi pasivnost. Spremeniti se mora, pobude morajo priti iz regije, postanimo bolj iniciativni. Mi živimo tu, mi čutimo duh časa, razvijmo medsebojni dialog in pojdimo naprej.«

Serija jezerc

Projekt bi se uresničeval korak za korakom, najprej pa pravi, da bi bilo treba načrtovano hitro cesto proti Hrvaški, ki gre po spodnjem robu doline Vinjole, speljati pod zemljo. Predlaga vzpostavitev serije jezerc, ki bi si po dolini sledila od njenega vrha proti Luciji. Za to po njegovem mnenju ne bi bili potrebni večji posegi, le zdaj neizkoriščeno in divje poraščeno površino bi spremenili v jezera, skozi katera bi tekel potok Fazan. V njih zadržano vodo bi kmetje uporabljali za namakanje, seveda pa bi bila na voljo tudi za rekreacijo. Okoli njih bi bile kolesarske steze, pešpoti, ograjen živalski vrt, otroška in športna igrišča, skratka, okolje za telesno in psihično sprostitev.

»To bi moral biti naravni rezervat z nekaj tisoč parkirnimi mesti pod zemljo, z bazeni, s teniškimi igrišči, z bovlingom, restavracijami in vrsto lokalov. Lepa, privlačna zgodba za turiste in Portorož bi z dodatno ponudbo precej dobil. Zaledje bi še bolj zaživelo in gotovo bi se tu ustavilo več turistov, ki zdaj drvijo mimo na hrvaško morje,« pojasnjuje. Predvidel je električni vlak do Portoroža in Sečovelj, te imajo po njegovem mnenju prihodnost v golfskem igrišču. V obstoječih kmečkih objektih bi domačini lahko razvijali kmečki turizem, gostinstvo, vinarstvo, skratka, obogatili svoje dejavnosti. Ob tem se zaveda, da so predlagane stanovanjske in turistične kapacitete neizogibne, saj brez njih ne bi bilo mogoče najti investitorjev, je pa prepričan, da bi polovica sredstev za projekt prišla iz evropskih skladov.

Odzivi dokaj pozitivni

Zanimivo je, da so dozdajšnji odzivi na projekt, ki je res šele v fazi sicer dokaj razdelane ideje, dokaj pozitivni. Tudi nekateri tamkajšnji kmetje v njem vidijo priložnost za napredek v povezavi s turizmom in predvsem zaradi vode iz jezerc za namakanje. Zaradi tega ga, kot nam je povedala, idejno podpira tudi dobra poznavalka tamkajšnjih razmer Viktorija Carli iz sklada kmetijskih zemljišč. Da je projekt zelo zanimiv, a težko izvedljiv, pa pravijo na piranski občini, kjer zdajšnji OPN na spodnjem delu doline predvideva športnorekreacijsko cono, na delu tega območja pa pokopališče.

Deli s prijatelji