Če si v omrežju, je marsikaj lažje. Praviloma so ta zaželena in koristna, po navadi vsestransko zbližajo sorodne duše tudi na drugih področjih, predvsem pa utrdijo njihovo prijateljstvo. Tudi vinogradniki in vinarji, združeni v Vinski reprezentanci Slovenije (VRS), in njihovi simpatizerji so združeni v omrežje, katerega skupno misel je v verzih zapisal mladi poetsko navdahnjeni Matjaž Ščurek, sin znamenitega Brica Stojana Ščurka: Vino v krvi, trta v duši ... Nedavno so se vrnili iz Švice, kjer je potekalo evropsko prvenstvo vinskih reprezentanc v nogometu, naši fantje so bili tokrat četrti. Čez prst jih je polovica Štajercev in druga polovica Primorcev, eni prihajajo iz vinorodne dežele Podravje, drugi iz Primorja.
Stojan Ščurek, kateri slovenski vinoljub ga ne pozna, ima pet sinov, 32-letnega Primoža in za njim po vrsti Tomaža, Uroša, Matjaža in najmlajšega, le malo več kot dvajset let starega Nejca. Tomaž, Matjaž in Nejc, vsi še študentje, so ključni igralci reprezentance. Matjaž je bil na nedavnem prvenstvu v Švici tudi najboljši strelec, štiri gole je zabil Avstrijcem, Madžarom in Nemcem. Toda tato Stojan je glavni, o tem ni dvoma. Dobri duh iz Brd je med ustanovnimi člani reprezentance, njena maskota, največji navijač in motivator, po potrebi tudi na igrišču. V Švici ga ni bilo, bržkone tudi zato niso ponovno postali evropski prvaki.
Strgal si je stegensko mišico
Iz vasice Snežatno, tudi v Brdih, prihaja steber obrambe, ki se mu je na tekmi z Nemci v neusmiljenem nogometnem boju strgala stegenska mišica – Jure Štekar. Širša, nevinska Slovenija ga je pred nedavnim spoznala, ko (naj bi) je iskal ljubezen v resničnostnem šovu Ljubezen na deželi. Hja, njegova ljubezen je slej ko prej hči kuharskega velemojstra Janeza Bratovša, Nina. Sicer pa se Štekarjevi na svoji 250 let stari kmetiji, ki je tudi turistična, že 25 let ukvarjajo z vinogradništvom.
Iz brez konkurence najbolj vinogradniške slovenske vasi Medane prihaja kapetan reprezentance Matjaž Simčič, njegov šef na turistični kmetiji Belica je Zlatko Mavrič - Belica, mož, ki je postavil nove standarde turizma v Goriških brdih in ki prideluje tudi sijajna vina.1
Iz Zasavja v Švico V Baslu drug poleg drugega že dolgo živita Valentin Košir - Zdravko in njegov sin Darko z družino. Iz Zasavja v Švico je izšolani steklopihač Zdravko odšel že davno, se zaposlil v specializirani steklarni za medicinsko opremo iz stekla in opravil mojstrski izpit v le streljaj oddaljeni Nemčiji, ker v Švici tedaj šole za steklopihače ni bilo. Če je v njihovo korist, so Švicarji pripravljeni zamižati na obe očesi (sicer niso taki, njihovo ozkost smo Slovenci na lastni koži večkrat doživeli tudi nedavno na evropskem prvenstvu), in tako so tudi pri Koširju brez pripomb priznali nemški mojstrski izpit, slovenskega pred tem kakopak niso. Mojster Košir se je zaradi lažje komunikacije še preimenoval iz Zdravka v Valentina in volk je bil sit in koza cela. Za sorodnike in prijatelje še vedno Zdravko se tudi po upokojitvi ni vrnil v medtem samostojno Slovenijo. V zakonu z Marijo je dobil sina Darka, ki je seveda danes že mož v najboljših letih in se ukvarja s trgovino. V spremljevalni ekipi slovenske vinarske reprezentance je bil še Franček Košir, Zdravkov mlajši brat, lastnik znanega konjeniškega centra Kmetija Košir v Gameljnah. Kot poznavalec Švice je bil takoj enoglasno sprejet za neformalnega direktorja ekspedicije. Franček je velik prijatelj z omenjenima Francijem Jezerškom in Nacijem Rajhom, prav tako pa tudi z Miho Ledinekom, zasavskim rojakom, legendarnim birtom s kultne Šmarne gore, tudi velikim navijačem vinske reprezentance. Gostinska koalicija je med njimi v vseh pogledih uspešna že nekaj desetletij. |
Sosed bratranca Stojana Ščurka in njegovih fantov pa je Janez Skočaj, še en vinski nogometni reprezentant, brat znanega vinarja Dolfa, sicer uradno Marka Skočaja. Tudi Janez je zelo vpet v vinsko zgodbo, v kultni Medani vodi gostilno Vino @ Modana, ki se ji po domače reče Bužinel. Leta 1992 sta Elvis Bužinel, tudi odličen vinar, in njegova žena Katja odprla gostilnico, zdaj pa jo vodi in v njej kuha Katjin brat – Janez.
Spiritus movens primorskega dela reprezentance je Stojan Ščurek, štajerskega pa Danilo Steyer iz vasice Plitvica pri Apačah. Steyer je odličen vinar, njegova domena so zlasti traminci, pri njih dosega nebeške višave. Je tudi predsednik VRS in njen igralec. Toda največja tekma se že nekaj časa dogaja pri Steyerjevi domači hiši: Danilo namreč gradi novo klet, datum konca tekme in velikega odprtja je že določil – 17. oktober.
Vabljen v Real
Iz Steyerju bližnje Gornje Radgone sta še dva vinska reprezentanta, zastopnika naše najbolj znane kleti penin, Radgonske, Janko in Tomaž Štrakl. Mlajši Tomaž, sicer študent novinarstva, je bržkone najboljši igralec, Janko pa je neizprosen borec na igrišču, pravi nogometni terier. Pri reprezentanci je zadolžen tudi za serviranje tekočih zadev, kar opravlja z nasmehom in na splošno zadovoljstvo.
Dva reprezentanta sta iz Slovenske Bistrice: golman Jure Stegne, strojni inženir sicer, in napadalec Jožef Obrovnik. Velika prijatelja imata nogomet v malem prstu in sta za reprezentanco nepogrešljiva.
Seveda pa so kot vedno pomembni tudi tisti ob igrišču. To so trener Sebastijan Rojs in fizioterapevt Miri Maksimovič ter njegova srčna dama in asistentka Sonja, vsi trije so Štajerci. Miran – njegovih storitev ste deležni v Topolšici – tudi sam nekdanji nogometaš, je bil dolga leta fizioterapevt pri rokometaših Celja, skrbel je za Jolando Čeplak, pred leti so ga vabili celo v sloviti Real ...
Nepogrešljiva v vinsko-nogometnem omrežju pa sta še gostinca par exellence, Naci Rajh iz Bakovcev in kultne prekmurske gostilne Rajh ter Franci Jezeršek, nekdanji Titov kuhar, oče slovenskega cateringa, tvorec družinskega gostinskega giganta, ki gre čez meje. Menda utegnejo Jezerški kmalu voditi catering na prenovljenem stadionu nogometnega kluba Udinese ...
Tako Naci kot Franci imata doma že pomoč v otrocih (ali pa oni pri njiju), Franci v Roku, Juretu, Luki in Martinu, Naci pa v hčeri Tanji in zetu Damirju.
