Tudi veliki izgubljajo, mar ne? Če lahko svetovni nogometni velikan Barcelona poklekne proti Athleticu iz Bilbaa v španskem superpokalu, zakaj potem Maribor ne bi mogel priznati premoči ljubljanski Olimpiji v derbiju slovenskega prvenstva? Vse to se je zgodilo in na Štajerskem povzročilo tektonske premike. Močno opevani trener Maribora Ante Šimundža, ki je v dveh letih z vijoličnimi dosegel zgodovinske rezultate v evropski ligi in ligi prvakov, je v enem mesecu spoznal vso bridkost trenerskega posla. Ko se nanizajo porazi, so uspehi hitro pozabljeni. Stare zasluge v športu ne štejejo več, ko se ne moreš več zadržati na ravni, kjer mora klub nujno obstati za normalno delovanje v skladu z ambicijami in negovanjem bogate tradicije.
Nogomet je lahko zelo lep posel, hkrati pa je tudi krut do največje bolečine. Šimundža pri tem ni nobena izjema. Trenerji pač odidejo prvi. Prej kot kopica razvajenih zvezdnikov, ki so jim pri strateškem načrtovanju nove sezone malce pozabili pokazati vrata. Jasno, ne moreš hkrati zamenjati celotnega moštva, to je težko storiti že z deseterico igralcev.
V Mariboru doni vprašanje: »Kdo je kriv?« Kdo je kriv, da so vijolični po sezonah zmagoslavja ter uspešnega igranja in služenja milijonov evrov na evropski sceni pristali v položaju, ko se na sveti travi Ljudskega vrta iz njih ponorčuje najhujši tekmec – ljubljanska Olimpija. Kaj se je zgodilo z institucijo, ki pleni navdušenje, oboževanje, ponekod po deželi pa tudi zavist zaradi uspehov, ki sploh niso bili v skladu z ekonomskim in drugim potencialom okolja, iz katerega izhaja? Brezpredmetno je iskati krivca, treba je najti rešitve za prihodnost.
Te je v zadnjih sedmih letih vsaj po športni plati vselej našel športni direktor Zlatko Zahovič. Glavni ideolog preobrazbe in vstajenja mogočnega Maribora je prvi v vrsti odgovornih, ki morajo poiskati glavni razlog, da je Maribor klecnil. In nakazati novo smer. Na evropski sceni se je lahko upravičeno izgovoril na srečo, na domači sceni mu kaj takšnega ne more pasti na pamet niti v najbolj norih sanjah. Morda pa so Mariborčani postali samo malce zasanjani in se morajo le zbuditi iz nočne more, ki jih je doletela v zadnjem mesecu.
