Slikovit kraj na Krasu južno od Komna tik ob državni meji z Italijo je obdan z vinogradi in največjim vojaškim pokopališčem, povezanim s soško fronto v času prve svetovne vojne. Tu počiva več kot 10.000 vojakov avstro-ogrske vojske različnih narodov. Avstro-ogrska vojska je imela med vojno v vasi svoje postojanke, bolnišnico in večje pokopališče. Večina domačinov se je ukvarjala s kamnarstvom; zaposleni so bili v kamnolomu v Nabrežini in v dveh manjših kamnolomih v okolici vasi, kjer so pridobivali rdeč kamen.
Če se boste v Gorjansko pripeljali z avtom po cesti iz Dutovelj, vam bo že pred vstopom v vas vzbudil pozornost velik betonski objekt na desni strani ceste. Opozarja nas na pomanjkanje vode, kakor tudi drugi vodnjaki, zbiralniki vode za živino. Takšen zbiralnik se imenuje vaška kal in je bil najprej namenjen zbiranju pitne vode za ljudi. To je primer arhitekturne in tehniške dediščine. Narejen naj bi bil leta 1906, da so lahko napajali živino. Vaščani so vodo speljali prek lovilca in zidanega kanala v peskolovce, od tam pa se je prelivala v cisterno z okoli 650 kubičnimi metri prostornine.
V vinski kleti Čotarjevih pridelujejo vrhunska kraška vina
Malo naprej je v kamniti škarpi postavljen neogotski pil, steber z Marijinim kipom, ki so ga postavili leta 1900, da bi varoval popotnike ne le na cesti, ampak na poti skozi vse življenje. V isti smeri boste prišli do vstopa v vas med dvema mogočnima hišama. Na levi je rojstna hiša jezikoslovca in etnologa Karla Štreklja in njegovega brata Antona, kmetijskega strokovnjaka, na desni pa je stavba nekdanje gostilne. Karel pa ni bil le zbiralec slovenskih ljudskih pesmi, ampak je med letoma 1887 in 1896 predaval kot privatni docent na dunajski univerzi, bil je redni profesor na univerzi v Gradcu, kjer je 1912 umrl. V Mariboru je bil med ustanovitelji zgodovinskega društva za slovensko Štajersko. Med letoma 1898 in 1899 je napisal prvo slovensko znanstveno razpravo v štirih knjigah z naslovom Zgodovina slovenskega slovstva.
Na tako imenovanem placu v spodnjem delu vasi dominira župnijska cerkev sv. Andreja z od ladje ločenim zvonikom oglejskega tipa. Postavljena je bila na ostankih manjše gotske cerkvice. Leta 1896 so jo gradbeno preuredili. Prejšnji gotski prezbiterij je sedaj zakristija. Današnjo podobo je dobila po obnovi in poslikavah med letoma 1955 in 1963. Avtor poslikav je slikar Tone Kralj, še posebno lep je križev pot. Je tudi avtor stenske slike nad oltarjem, ki prikazuje mučeništvo sv. Andreja in Kristusa z zlatim lovorovim vencem v roki. Nad vhodom v cerkev je relief Jezusa, dobrega pastirja, na desni stranski fasadi pa je rimski nagrobnik z grškim bajeslovnim bitjem Gorgono. Na placu je tudi velik spomenik padlim borcem in talcem v NOB.
Če pa pridete v Gorjansko – domačini se jezijo, če kdo reče, da je prišel na Gorjansko – iz smeri Komna, boste na začetku vasi uzrli vinsko klet Čotarjevih, ki pridelujejo vrhunska kraška vina, tudi avtohtono belo sorto vitovsko. Okoli Gorjanskega, od koder je samo pet kilometrov do morja, so posajene vinske trte, znanilke življenjske radosti in vztrajnosti. Na Krasu ni globoke zemlje, zato trta svoje korenine požene daleč okoli sebe. Trdno je zasidrana na jerino, rdečo kraško zemljo – kakor ljudje, ki jo z ljubeznijo obdelujejo, da lahko pijemo življenjsko kri zemlje.
