LJUBLJANA – Proslava na predvečer kulturnega praznika je minila v duhu odpiranja novih umetniških interpretacij. Sedma kitica Zdravljice je bila predstavljena v več jezikih oziroma načinih izvedb. Sporočilo je pomenljivo preseglo slovenske meje. Nagrajenec Tone Partljič se je najprej v svojem slogu pošalil iz aktualnih zadev, potem pa zresnil.
Partljič je v slavnostnem nagovoru opomnil, da tudi umetnika navdih lahko obišče kadar koli, vedno mora biti pripravljen, a dodatka ni. Kritičen je bil do dojemanja komedije, ki nima mesta v treh slovenskih narodnih gledališčih, hkrati pa pod komedijo razumemo vse – od 'stand upa' do cenenih televizijskih serij. V čast mu je, da je bil z veliko Prešernovo nagrado vendarle nagrajen – komediograf.
Sedma kitica Zdravljice
Podelitev nagrad je ves čas spremljala sedma kitica Zdravljice. Režiser Mare Bulc je imel jasno poanto: kako sporočilo, slavljenje lepšega sveta, zveni v različnih jezikih in interpretacijah. Nastopili so Ali R Taha, Chris Eckman, Nagisa Moritoki, Katinka Dimkaroska, Damir Avdić, Pia Zemljič, Nadežda Tokareva in Natalija Morozova ter Irena Preda.
Prejemniki nagrad Prešernovega sklada skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, režiser Janusz Kica, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerdu ter igralka, plesalka in performerka Katarina Stegnar ter oba velika nagrajenca, pisatelj Tone Partljič in skladatelj Ivo Petrić, so pred izročitvijo priznanja o sebi in svojem delu spregovorili prek videov. To je utišalo marsikatero kritiko, da pri slovenskih podelitvah nagrad lavreati sploh ne pridejo do besede. Povsem na koncu proslave so nagrajenci povedali še svoje mnenje o Zdravljici in njenem sporočilu, ki je danes precej pod vprašajem. Stegnarjevi se zdi že stavek 'žive naj vsi narodi' neumesten – namreč kateri narodi? Poleg tega tudi ne razume oziroma 'res ne šteka' strahu pred drugačnostjo ali izjemnimi dosežki.
Čopi je nagrado prejel za stvaritve in poustvaritve zadnjih dveh let, Kica za režiji Kafkovega Gradu in Cankarjevega Pohujšanja v dolini šenflorjanski, Kobal za razstavi Nocturno in Območje zajetja v Obalnih galerijah Piran. Lipuševa je bila nagrajena za pesniško zbirko Kaj smo, ko smo, Smerdujeva za razstavo Skulpture v Murski Soboti, Stegnarjeva pa za stvaritve zadnjih dveh let.
Režiser pri delu cenzuriran
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj je ob tem opozoril, da je Prešernov dan, ki je hkrati državni praznik, v časih odprtih vprašanj, vsesplošne krize, nezadovoljstva in dvomov še posebej nujen. Prešernove nagrade med drugim po Bogatajevem mnenju slavijo posameznika, ki je stopil iz povprečja in podvomil o umetniškem polju, v katerem deluje. Tudi to je v časih uniformiranosti mišljenja redko, čeprav za svobodo mišljenja nujno.
Kot kaže, je prišlo pri pripravi kulturnega programa do zapletov. Kot je po proslavi povedal režiser Bulc, je bil od vlade pri delu cenzuriran zaradi bojazni, da bi bila proslava preveč kritična. »Tehnične ovire so v glavah,« je dejal.
