DOB PRI MIRNI – Več ur je trajala današnja pot prvaka opozicijske stranke SDS Janeza Janše iz okolice Velenja do zapora na Dobu. Janšo je po avtocesti spremljalo okoli 100 vozil, na Dobu pa ga je čakalo kakšnih dva tisoč privržencev, ki so si čas krajšali z vzklikanjem raznih gesel, s prepevanjem pesmi in z vihtenjem zastav. Dogajanje je sicer minilo mirno, brez incidentov.
Janševi privrženci so se začeli zbirati pred Dobom, ki je bil takrat že zastražen, okoli 16. ure. Kolona avtomobilov, ki je spremljala Janšo vse od doma, pa je krenila okoli 15. ure. V njej so bili poleg vseh treh podpredsednikov stranke, Milana Zvera, Alenke Jeraj in Zvoneta Černača, tudi številni poslanci stranke. Na Dob so prispeli ob 18.05.
Privržence predsednika SDS so najprej nagovorili Tone Kuntner, ki je bral Majniško deklaracijo, predsednik civilnodružbenega gibanja Evropska Slovenija Damir Črnčec, eden od akterjev afere JBTZ pred 25 leti David Tasić, predsednik VSO Aleš Hojs (NSi), Aleš Primc (SLS), nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti, Ivan Štuhec in odvetnik Tine Maze Damijan Terpin.
Alenka Jeraj je prebrala zapis Draga Jančarja, zlasti čustven pa je bil nastop Janševe žene Urške Bačovnik Janša, ki je govorila tudi v imenu Janševih otrok Jakoba, Črtomirja, Nike in Žana. Potem je kolona krenila proti zaporu.
Tako se je Janez Janša danes poslovil od prostosti in z Urško krenil na prestajanje zaporne kazni. Pristaši so prisegli, da bodo naredili vse, da bo čim prej spet na svobodi. Vsi po vrsti so prepričani, da je obsodba krivična in da ni utemeljena na dokazih, Janši in njegovi družini pa da se dogaja velika krivica. Več o dogajanju na povezavi
.
Žalostni kraj
Janša se je poslovil z nagovorom, v katerem je dejal: »Urška, hvala! Dragi prijatelji, pred skoraj natančno 25 leti sem bil na tem istem žalostnem kraju. Takrat so me obsodili zato, in to so napisali v sodbo, da naj bi svoje intelektualne sposobnosti napačno usmerjal. Tudi takrat so mediji pravili, da je sodbe treba spoštovati. Šest let, vsak dan, zastrupljajo Slovenijo s temi lažmi. Štiri leta traja ta sodni proces in še vedno ni končan. V štirih letih sem neštetokrat ponovil vprašanje, kakšno nagrado sem dobil in kje. Pravna država je nekaj, za kar so naši sobojevniki leta 1991 umirali. Tudi tukaj blizu je Jernej Molan padel za pravno in pravično Slovenijo. Skoraj nikoli se njegovo ime ne omenja. Hkrati pa tisti, ki so pobili očeta otrokom, dobivajo privilegirane pokojnine. Zaradi tega, ker so stvari postavljene na glavo. Ena sama pot je, da se to spremeni. Pred 25 leti, ko so me poslali na Dob, se je začel finale slovenske pomladi, takrat smo se osamosvojili, ne pa osvobodili. Nismo se osvobodili privilegijev, nismo se osvobodili laži. To je očitno težje kot vzpostavitev lastne države. To delo nas, dragi prijatelji, še čaka. Preden se bo to zgodilo, je treba v javni prostor vrniti pravico. V slovenskem javnem prostoru moramo biti strpni, moramo razglašati dobro in resnica se ne sme imeti za sovražni govor. Slovenskemu javnemu prostoru je treba vrniti besedi poštenje in čast. V slovenski politiki čast ne obstaja. Bojim se, da bom danes v žalostnih prostorih, kamor odhajam, našel več ljudi, ki vedo, kaj je čast, od ljudi, ki sem jih včeraj srečal v studiu Pop TV. Prihaja nedelja, 13. julija. Barvajte jo v barvo svobode in pravičnosti!«
