LJUBLJANA – Najnovejši varčevalni ukrepi, ki jih je napovedalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, dvigajo veliko prahu. V zvezi s tem se je danes odzival tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), kjer menijo, da ti ukrepi v temelju ogrožajo kakovost slovenskega javnega šolstva.
Jelka Velički, predsednica glavnega odbora sindikata, je poudarila, da zadnji ukrepi ministrstva in dogajanje, ki je te posege v preteklih dneh spremljalo, slovenske učiteljice in učitelje, ki svoje delo opravljajo kakovostno, žali. Ministrstvo z ukinitvijo financiranja učne pomoči kot ene od oblik dodatne strokovne pomoči izpostavlja najranljivejše v družbi, je dodala ter pojasnila, da je prihranek za neplačilo omenjenih ur dodatne strokovne pomoči ocenjen na približno tri milijone evrov, a škoda, ki bo s tem ukrepom storjena otrokom, ni merljiva v milijonih. Spomnila je tudi na številne dejavnosti, ki jih morajo učitelji opraviti poleg do zdaj plačanih ur dodatne strokovne pomoči (priprava individualiziranega programa za posameznega učenca, sestanki, evalvacijska poročila …).
Predstavniki Sviza se bodo v ponedeljek sestali z ministrico Setnikar Cankarjevo, od katere pričakujejo umik navedenih varčevalnih ukrepov, saj dogovora s sindikati v zvezi s tem ni niti poskušala izpeljati. Če bo ministrstvo vztrajalo pri enostranskih posegih v izobraževanje, bodo v Svizu začeli zbiranje podpisov in odšli tudi pred vlado, da bi preprečili posege v javno izobraževanje, napoveduje Štrukelj. |
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pa je komentiral napovedi, da naj bi področju izobraževanja poleg sredstev za učno pomoč, interesne dejavnosti in šole v naravi odtegnili še 68 milijonov evrov. Ob tem je izpostavil »sporno izjavo« ministrice Stanislave Setnikar Cankar, ki je te posege v izobraževanje utemeljila s tem, da je to vsoto v izobraževanju treba privarčevati, ker izplen vlade v pogajanjih s sindikati javnega sektorja ni bil dovolj velik. »Sliši se skoraj kot kazen, ker je slovensko učiteljstvo na neki način vodilo ta pogajanja in mu je uspelo zavrniti dodatna znižanja že znižanih plač,« je pojasnil Štrukelj.
Spomnil je še, da je ministrstvo zadnje varčevalne ukrepe sprejelo brez posvetovanja s sindikati, ter poudaril, da ukrepi posegajo v posamezne dele izobraževalnega sistema, ki zmanjšujejo kakovost javnega izobraževanja, in da je javno izobraževanje še enkrat znova razumljeno kot instrument za izhod države iz krize. Sam sicer meni, da je v šolstvu mogoče privarčevati z racionalnejšim in odgovornejšim ravnanjem z javnim denarjem.
Varuhinja: Naj ministrica še enkrat premisli
Napovedani ukrepi pa so razžalostili tudi varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer. »Varuh je nad odločitvijo zgrožen in zelo zaskrbljen, saj ni nobenih zagotovil, da bodo ti in še drugi varčevalni ukrepi v šolstvu trajali le kratek čas. V skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah je država dolžna delovati za otroke v njihovo največjo korist, otrokom je dolžna zagotoviti šolsko, zdravstveno in socialno pomoč v skladu z najvišjimi standardi,« so ob tem sporočili iz njenega urada.
Varuhinja meni, da je treba predlagane ukrepe vsestransko oceniti in ovrednotiti njihove posledice, na »lahkotno zmanjševanje pravic najbolj ranljivim skupinam prebivalstva« pa ne more pristati. Meni, da lahko država najde druga področja, kjer se finančna sredstva še vedno trošijo brez večjih skrbi in ustreznega nadzora. Ministrstvo zato pozivajo, naj ponovno premisli in del, ki zajema ukinitev plačila učne pomoči otrokom s posebnimi potrebami, izloči iz programa varčevalnih ukrepov. »Še posebej pa varuh nasprotuje idejam, naj šole same preverjajo upravičenost do te pomoči pri učencih (torej mimo določil odločb o usmeritvi) in naj učno pomoč tako združijo za več učencev. To bi zagotovo pomenilo zgolj formalno zadostitev določilom odločb o usmeritvi za posameznika,« še dodajajo pri varuhu človekovih pravic.
