Takole je po novem Novi pravilnik o delitvi stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah naj bi omogočil pravičnejšo delitev stroškov in tudi racionalnejšo porabo toplote. Pravilnik, v petek objavljen v uradnem listu, uvaja minimalni porabniški delež v višini 40 odstotkov povprečne porabe na kvadratni meter. V veliki večini stavb, kjer se je toplota že do zdaj korektno porabljala in obračunavala, ne bo bistvenih sprememb. Prilagojeni pravilnik bo omogočil pravičnejšo delitev stroškov predvsem v primerih, kjer so opažali pretirano varčevanje ali nesorazmerno veliko porabo, izkazano z delilniki. Dopolnjeni pravilnik odpravlja negotovost pri stanovalcih glede načina izračuna porabniških deležev – po delilnikih ali ogrevani površini – in onemogoča zlorabe ter nepravičnosti. Stari pravilnik je namreč v zadnjem letu mnoge odvračal od varčevanja z energijo, po novem pa bodo stanovalci bolj motivirani, da svoja stanovanja vsaj minimalno ogrevajo in tako ne povzročajo škode sosedom, stavbi in svojemu zdravju.Uvedba delilnikov stroškov v 2010 je bil učinkovit ukrep zmanjševanja porabe energije, saj je bilo omogočeno plačevanje stroškov za toploto po porabi. Spremembe so bile opazne že v prvem letu, saj so prihranki pri energiji za ogrevanje v posameznih primerih znašali tudi do 30 odstotkov in več, navaja ministrstvo za infrastrukturo. Pravilnik pa je bil nekaterih sprememb deležen že lani, ko so z dopolnitvami želeli preprečiti nezadovoljstvo lastnikov pri izračunavanju porabniških deležev. Nekateri lastniki so z varčevanjem namreč pretiravali in se ogrevali na račun sosedov, s čimer so povzročali škodo na skupnih delih stavbe in živeli v neustreznih bivalnih pogojih.Novi pravilnik prinaša minimalni porabniški delež v višini 40 odstotkov povprečne porabe na kvadratni meter. To določilo onemogoča, da bi se nekateri stanovalci zaradi pretiranega varčevanja greli na stroške sosedov in jih spodbuja k vsaj minimalnemu ogrevanju svojih stanovanj. Pretirano zniževanje temperature v stanovanjih namreč povzroča vlago in plesni ter uničuje tudi konstrukcijo stavb. Po novem bo delež stroškov ogrevanja stanovanja odvisen od obračuna na osnovi odčitkov delilnikov oziroma po porabniških deležih, in preostalega deleža, ki se obračuna po površini. Poenostavljeno to pomeni, da se bo porabniški delež tudi v stanovanjih z zaprtimi radiatorji z 0 odstotkov dvignil na 40 odstotkov povprečja, gledano na kvadratni meter. Končni delež stroška za ogrevanje stanovanja z zaprtimi radiatorji se bo v praksi gibal nekje med 50 in 70 odstotki povprečja.Na drugi strani pa bo stanovanje, ki mu je bil porabniški delež navzgor omejen na 300 odstotkov povprečja, dobilo končni delež stroška nekje v višini med 200 in 260 odstotki povprečja. Tako stanovanje bo na položnici dobilo tri- do petkratnik stroška stanovanja z zaprtimi radiatorji, preračunano na kvadratni meter ogrevane površine, pri čemer je strošek ogrevanja skupnih prostorov že upoštevan. V prehodnih obdobjih, ko radiatorje uporablja manj kot polovica stanovalcev, bodo pri obračunih upoštevani odčitki delilnikov in ogrevana površina enako kot tudi v najhladnejših mesecih. Pri stavbah, ki so obračunsko obdobje začela že pred današnjim datumom, se pravilnik začne uporabljati s prvim naslednjim obračunskim obdobjem. STA |
LJUBLJANA – Z nižjimi temperaturami se nezadržno bliža tudi kurilna sezone, ki za marsikoga predstavlja dodatne, morda celo vrtoglave stroške, spet drugi pa so se do zdaj bolj ali manj uspešno greli na račun drugih – vsaj v večstanovanjskih stavbah. Pretekli teden je začel veljati nov pravilnik o delitvi stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah, ki bo po prvih ocenah najbolj udaril tiste, ki so doslej najbolj varčevali.
Več o novem pravilniku v okvirju, v nadaljevanju pa inovativni nasveti, kako zaščititi grelne naprave, da bi bili stroški ogrevanja čim nižji.
Zbrali smo jih po različnih forumih in spletnih straneh, kjer svoja mnenja lahko delijo vsi:
- »Pomagalo pa bi, če bi radiator spremenila v konvektor. To pomeni, da bi pod njega postavila ventilator, ki bi prisilno ohlajeval sam radiator. Razlika bi bila minimalna.«
- »Vzameš velik konec alu folije, ga malo zmečkaš in oviješ okoli delilnika. Folija se delilnika ne sme dotikati, nanj zalepiš le vogale. Delilnik namreč šteje enote na podlagi razlike med temperaturo grelnega telesa in okolic – ko znižaš temperaturo okoli delilnika, tako zmanjšaš štetje enot.«
- »Radiatorje izklopiš in stanovanje ogrevaš na klimatsko napravo. Račun za elektriko je nekoliko višji, tisti za ogrevanje pa občutno nižji.«
- »Obstaja opcija, kako to urediti, vendar je ne uporabljam in ne 'prodam' know how. Nepošteno bi bilo do drugih, da bi plačevali namesto mene. Sicer pa 'furam' gretje na samo en radiator in me ne zebe.«
- »Delilnik najlažje pretentaš z ugasnjenim radiatorjem.«
- »Jaz imam odprt samo en radiator za celo stanovanje, vsa vrata odprta, razen ko gremo spat. Ko nas ni doma, so radiatorji zaprti.«
- »Bodi pozoren, do kod je radiator topel. Čim manj vročine naj pride do toplotnega čitalca. Pri manjši temperaturni razliki ni tolikšne porabe.«
- »Zamenjaš ta radiator z delilnikom z radiatorjem brez delilnika. On radiator z delilnikom, ki je zdaj neaktiven, imaš nekje v stanovanju (lahko balkon), da ga daljinski čitalec še vedno odčita. Pa ne povedati naprej.«
Ali zgornji nasveti delujejo, preverite sami, kako še lahko privarčujete pri ogrevanju, pa si lahko ogledate tudi na spodnjih posnetkih:
