LJUBLJANA – Tudi letos je društvo študentov medicine DŠMS organiziralo v okviru projekta Misli na srce – Krog zdravja, kjer so na Prešernovem trgu v Ljubljani mimoidočim merili krvni tlak, raven sladkorja v krvi, holesterol, gleženjski indeks, kazali osnove prve pomoči in dajali veliko uporabnih nasvetov za zdravo življenje in zdravo srce – in to povsem brezplačno.
Prišli na brezplačne meritve in se razburjali
»Javnost bi radi čim bolj ozavestili o srčno-žilnih obolenjih,« je dejala vodja projekta Maja Mihelič. »Ljudem želimo pokazati, ali so zdravi, ali morajo začeti paziti nase in na svoje zdravje, pri čemer jim svetujemo, kako naj ukrepajo in pazijo. Če je treba, jih napotimo k zdravniku.«
»Odzivi so ugodni. Veliko ljudi je načrtno prišlo sem, ker so vedeli za ta dogodek. Nekatere je malo strah pred meritvami in pred tem, kaj bodo pokazale. Veliko ljudi pohvali naše delo in to, da se nam da s tem ukvarjati. Zdi se, da so kar zadovoljni, da se lahko na enem mestu in brezplačno pozanimajo o marsičem,« je dodala Miheličeva.
Za projekt dobijo nekaj sredstev tudi od sponzorjev in donatorjev. »Stalnega dohodka nimamo, vsi smo prostovoljci.« Kljub temu da delo mladih prostovoljcev v glavnem hvalijo, pa se najdejo tudi takšni, ki se v vrsti za merjenje holesterola jezijo, ker je treba čakati. Toda študenti so jih hitro umirili in jim pojasnili, kako deluje njihov sistem.
Letos je stanje boljše
»Letos je v primerjavi s prejšnjimi leti boljše. Veliko je takih, ki se že zdravijo in so prišli samo preverit, ali zdravila delujejo. Letos še nismo izmerili kaj zelo alarmantnega. Lansko leto je imel na primer nekdo pritisk nad 200, kar je že kar urgentno, letos pa še ni bilo nikogar za neposredno napotitev na urgenco,« je pojasnila Miheličeva. Dodala je še, da njihove meritve vendarle niso povsem objektivne. »Naše meritve niso čisto natančne, zato ker ljudje niso tešči in ker so se nekateri tik pred prihodom k nam še veliko gibali.« Pojasnila je, da če imajo ljudje povečano katero izmed izmerjenih vrednosti, jih napotijo k zdravniku, kjer ta nato opravi ponovne meritve, po potrebi pa preiskave in uvede zdravljenje. »To je bolj nekakšen presejalni test glede tega, kdo mora na pregled in kdo se mora začeti zdraviti.«
Vendar niso le starejši tisti, ki se odločijo za meritve. Kot so pojasnili, je bilo zjutraj mogoče opaziti veliko mladih, študentov in dijakov, ki so bili na poti v šolo, v dopoldanskih urah pa je bilo več starejših. »Pri vsaki stojnici vodimo tudi evidenco, da bomo na koncu naredili temeljito analizo.«
