Zaščitna snežna odeja v dolinah je počasi kopnela, v večjem delu nižinske Slovenije je bilo na koncu prve januarske dekade snega le še nekaj centimetrov, le na Gorenjskem okrog 10, na Vojskem okrog 30, 50 cm na Voglu in približno meter ga je bilo na Kredarici. Drugi januarski vikend se je v višjih legah ponovno ogrelo. Na 1500 m je bila temperatura zraka od 10 do 15 °C, na 2000 m od 6 do 10 °C.
Takoj zatem se je ohladilo in začetek druge dekade januarja je spet prinesel sneženje. Hladni in kratki dnevi, zvezdnate noči, počitek narave pod snegom bi lahko tudi človeka napeljali k bolj umirjenemu življenju.
Medved zimo predremlje
Hibernacija ali zimsko spanje (latinsko hibernus, zima) je dolgo spanje določenih živalskih vrst pozimi. Takrat se telesna temperatura zniža, upočasnita pa se tudi dihanje in srčni utrip. Čeprav zimsko spanje po navadi povezujemo z medvedom, je seznam živali, ki prav tako hibernirajo, precej dolg. Največ takšnih vrst živi na območjih z zelo mrzlimi zimami, stopnje in oblike hibernacije pa so različne.
Medved ne spi enako kot na primer veverica. Hibernacija lahko traja več dni ali tednov, odvisno od živalske vrste, temperature okolice in letnega časa. Veverice potrebujejo za to dva do tri mesece ali več, s krajšimi presledki, medtem ko jež potrebuje 3 do 4 mesece. Veliko živali med zimskim spanjem porablja zalogo maščob v podkožju, ki so si jo pripravile jeseni.
Potreba po telesni toploti živali je zelo različna. Za medveda je značilno, da zimo predremlje. Njegova telesna temperatura se zniža za le 6 ˚C in presnova se zelo malo upočasni. Rjavi medved v zimskem spanju preživi 3 mesece ali več in zgubi tudi do polovico skupne mase.
Le dobro skrite preživijo
Nekatere vrste, denimo žuželke (ose, sršeni, čmrlji, pikapolonice, metulji, kobilice, murni), zimo preživijo le v manjšem številu in v različnih oblikah – najpogosteje le odporna jajčeca ali bube. Le nekatere vrste zimi kljubujejo kot odporne ličinke ali odrasle žuželke. Svoje zatočišče si najdejo tudi v toplih prostorih.
13. januar 1968 Predvsem v jugozahodni Sloveniji je bilo jutro izjemno mrzlo, drugod je nočno ohlajanje večinoma motil veter. V Babnem Polju je bilo –34,5 °C, v Kočevju se je ohladilo do –29,2 °C, v Šmarju - Sapu do –26,4 °C, Šmarjah pri Sežani –20,8 °C in v Vipolžah v Goriških brdih do –13,0 °C. |
V teh dneh se v krilu oken pogosto znajde skrita pikapolonica, ki zbegano zleti v topel prostor. Pogine tudi večina muh, preživijo le tiste, ki so si poiskale varna skrivališča. Prav tako večina pajkov pogine. Preživijo le kot gosti zapredki v jajčecih ali kot mladi pajki v dobrih skrivališčih.
Manjši sesalci (med njimi podgane, miši, krti, rovke) se pred zimo branijo z debelejšim kožuhom in debelejšo plastjo maščobe v telesu, prezimujejo pa v rovih, gnezdih, globlje pod zemljo, ali v votlinah. Iz zapisa Bleiweisovih Rokodelskih novic pozimi leta 1863.
Za globoko spanje sadnega drevja
Trajne rastline, na primer sadno drevje, so v stanju fiziološkega mirovanja. Rastline zmernega pasu potrebujejo za prekinitev fiziološke dormance določeno vsoto nizkih temperatur zraka pod 7 °C, da lahko spet začnejo rasti: češnja jih potrebuje od 600 do 1500 °C, jablana od 200 do 2000 °C, breskev od 200 do 1100 °C, odvisno od sorte.
Kaj lahko opravimo v drugem tednu januarja • Izdelajmo škropilni koledar. Lani je mokro vreme zahtevalo dobro izvajanje tehnoloških ukrepov, če smo si želeli nepoškodovanega pridelka. Izobražujmo se o možnostih naravnega varstva rastlin. • Sadno drevje in grmičevje otresimo snega, da ju ponovno sneženje ne polomi. |
Napoved do 20. januarja
Marsikje so tla poledenela, ponekod na Kočevskem, Gorenjskem in Dolenjskem ter v višje ležečih predelih je nedelja prinesla nekaj centimetrov debelo snežno odejo. V sredo bo v zahodni in delu osrednje Slovenije pretežno oblačno, občasno bo ponekod rosilo ali rahlo deževalo. Drugod bo delno jasno.
Nad severnim Atlantskim oceanom in nad Skandinavijo se bo zadrževalo območje nizkega zračnega tlaka. Konec tedna se bo ciklonsko območje poglobilo tudi nad severnim Sredozemljem in naše kraje bo prešla vremenska fronta. V višinah bo prevladoval jugozahodni do južni zračni tok.
V četrtek bo na vzhodu občasno delno jasno, drugod bo pretežno oblačno. Predvsem v zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo.
Od petka do nedelje bo oblačno z občasnimi padavinami, ki bodo pogostejše v zahodni polovici Slovenije. Po nižinah bo večinoma deževalo. V nedeljo bodo padavine ponehale, v ponedeljek bo predvidoma suho vreme. Malo hladneje bo.