Vetrolom pokosil mestna pljuča, zdaj sadili prostovoljci (FOTO)
Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) je organizirala 5. vseslovensko prostovoljsko akcijo sajenja dreves Pomladimo gozdove 2024, v katero je bilo vključeno tudi mesto Velenje. Meščani so sodelovali v pogozdovanju območja trim steze nad Vilo Herberstein, kjer je vetrolom lani uničil 2000 kubičnih metrov zrelih in mladih dreves.
Podrto in odstranjeno drevje v primestnem gozdu Trim je bilo treba nadomestiti s 750 novimi drevesi. Letos na občinskih zemljiščih načrtujejo zasaditev še več kot 200 dreves v parku pri gimnaziji, Sončnem parku, na območju KS Gorica, pri vrtcu Tinkara in drugje. Tokratna akcija Pomladimo gozdove je potekala sočasno na več lokacijah po Sloveniji, prostovoljci v MO Velenje pa so posadili listavce in iglavce na območju trim steze, manjše število pa ob pešpoti proti naselju s 5000 prebivalci, Gorica. Tam so pred časom zasadili 10 iglastih parkovnih dreves.
Sanacija otežena
Vse se je začelo kmalu po neurju, ko je vetrolom uničil velik del gozdne površine, ki velja za mestna pljuča in hkrati ponuja rekreacijske priložnosti za občane. Polom je prizadel tudi največjo slovensko učilnico v naravnem okolju, Gobarsko učno pot, ki sta jo skupaj postavila Gobarsko društvo Marauh in MO Velenje. Pristojni z Zavoda za gozdove, KE Šoštanj, so lastnike gozda pozvali k sanaciji. Upravljavec je takoj pristopil k sečnji poškodovanih dreves, a je bila zaradi nadaljnjih neurij precej otežena, delo so končali šele pozno jeseni.
»Po silovitem vetrolomu smo evidentirali poškodovana drevesa, v državnih gozdovih je bilo uničenih skoraj 1700 kubičnih metrov drevja, še dodatnih 250 kubičnih metrov pa v sosednih zasebnih gozdovih istega sestoja,« je povedal vodja ZGS, KE Šoštanj, Velenjčan Aleš Ocvirk.
Da, dober občutek je danes biti tu in početi pravo stvar.
»Zavod je usmerjal sečnjo, pomagal SiDG za začasno skladiščenje na terenu in kasneje za odvoz na različne žage pogodbenike. Po poseku in sanaciji smo na ZGS pripravili nov gozdno-gojitveni načrt za območje trim steze in predvideli sadnjo dreves, pretežno listavcev. Pripravili smo projekt za izvedbo posaditve, lastnik SiDG pa je nabavil sadike, te smo posadili v tokratni akciji. Sadili smo 10 vrst, smreko, jelko, hrast, divjo češnjo, kostanj, več vrst javorjev, jelšo ter bukev. Pomembno je, da se je akcije udeležilo zares veliko prostovoljcev, ki nam tako pomagajo širiti zavest o pomenu ohranjanja gozdov in varovanju narave.«
Dogodka se je udeležil tudi eden od osrednjih pobudnikov akcije, velenjski župan Peter Dermol, ki si z ekipo sodelavcev prizadeva širiti zavest o zelenem Velenju in rehabilitaciji Šaleške doline. V akciji Pomladimo gozdove 2024 so poleg domačinov, sodelavcev MO Velenje, SiDG in ZGS sodelovali taborniki, skavti, člani Društva brigadirjev Velenje, Društva Bhakti Marga Slovenija ter družbe Toyota Adria, ki je bila partnerica akcije v Velenju.
Vse je šlo po gobe
Pred leti so gobarji iz Šaleške doline v sodelovanju z MO Velenje vzpostavili največjo učilnico o gobah in gobarjenju, ki opozarja na pomen gliv v gozdnih sestojih ter varovanje in nabiranje nezaščitenih vrst gob. Na skoraj kilometer dolgi, slikoviti poti so postavili več kot 40 velikih panojev z vrhunsko strokovno in slikovno vsebino. Gozdarji so kasneje del teh veleli odstraniti, veličastni projekt pa sta dotolkla vetrolom in kasnejše podiranje ostanka dreves.
2000 kubičnih metrov drevja je uničil vetrolom.
Matej Jenko, predsednik Gobarskega društva Marauh, je pojasnil: »Po predlogu MO Velenje in SiDG smo se dogovorili, da se Gobarska učna pot popravi, takoj ko bo jasno, kje in kako se bo pogozdovalo. Odgovornim bomo predlagali, da postavijo nazaj vse table (ne le polovice), da bo gobarska učna pot spet popolna. Upamo, da bo tudi med gozdarji prevladal razum, da table ne onesnažujejo gozda, da so namenjene ozaveščanju o življenju v gozdu, šolam, rekreativcem in tudi turistom, ki zaidejo v Velenje.«
Pavel Silan iz velenjske civilne iniciative, najstarejši prostovoljec udeleženec sadilne akcije, je akcijo opisal kot lep praznik za zeleno občino in Šaleško dolino: »Organizatorji so poskrbeli za vse potrebno za strokovno posaditev več kot 750 mladih primerkov drevnin. Mi smo le izkopali sadilne jame in zagrnili s prstjo ter dodali označitvene kole za rastišča, ki naj bi bili tudi opora drevesom. Udeležba prostovoljcev od vsepovsod je presegla pričakovanja. V sebi nosimo več kot 100 let staro zavest o degradirani Šaleški dolini, ki je v imenu energetske blaginje vseh prebivalcev Slovenije plačevala visoki davek onesnaževanja okolja. Da, dober občutek je danes biti tu in početi pravo stvar.«
