LJUBLJANA – Z veterinarjem Marjanom Kastelicem iz Živalskega vrta Ljubljana smo se pogovarjali o risi, ki je preteklo soboto po tem, ko so ji odvzeli svobodo, poginila. V javnosti so se pojavila ugibanja, da so za njeno smrt krivi v živalskem vrtu, kjer da so malomarno ravnali z njo (le kako niso vedeli za njeno slabo zobovje, se vprašujejo mnogi), in tisti, ki so prispevali k njenemu prijetju.
Ljudje se vprašujejo, kaj je bilo z njenimi zobmi in kako, da tega v živalskem vrtu niste opazili. Zobje konec koncev ne propadejo v mesecu dni.
Spodnja dva zoba je imela odlomljena. Bila sta tako »znucana«, a je s tem normalno živela. Problem je bil preživeti s takimi zobmi v naravi, ker si ne bi mogla ujeti dovolj hrane. Ji pa ti zobje niso predstavljali težav. Ker pa je to lačna žival, ki ne prihaja na hrano na roko, ampak se je zadrževala na svojem drevesu, je naša politika, da živali ne uspavamo, da bi videli, ali je kaj narobe. Če normalno jé, če je v normalni kondiciji, se normalno obnaša, ne kaže znake nekih znakov – zob na 30 metrov ne moreš videti –, ne gremo v narkotiziranje. Če vidimo, da je nekaj narobe z živaljo, da skrbniki poročajo o nekakšnih težavah, takrat se odločimo za narkozo in temeljit pregled. Zato so tudi največkrat narkoze pri nas takrat, ko je z živaljo nekaj narobe.
Lahko da ima tudi kakšna druga žival slabe zobe, pa tega ne vemo, ker nima težav s tem. Da pa bi bil problem z ravnanjem v samem živalskem vrtu, pa lahko potrdim, da to ni, ker imamo tudi samca, ki je bil zraven. Tudi on je bil v narkozi, ker smo ga odlovili že praktično drugi dan po pobegu, on pa ima krasne zobe. Lepe zobe, vse zobe, ona pa je imela zobni kamen, dva spodnja odlomljena, na zgornjem zobu pa je imela še aktiven proces – gnojno vnetje. Ampak to smo videli šele po tem, ko smo jo imeli v narkozi. Zato pravim, da ne narkotiziramo, če ni nič narobe.
Ali bi risa, če bi ostala zunaj, preživela?
Več razlogov je, za katerimi stojim, ko rečem, da prihodnosti zunaj verjetno ne bi imela. Odkar smo jo imeli nazadnje na tehtnici, je shujšala za tri kilograme. To pomeni, da se ni optimalno hranila. S temi zobmi bi težko lovila hrano.
Slej ko prej bi prišlo do kakšnega konflikta, ker bi hrano iskala in ker se ljudi in živali ni bala – ljudje so tja hodili s psi, zato bi slej ko prej prišla na kakšnega psa ali mačka. Tudi ko smo jo spremljali na Rožniku, je prišla na psa. Par klicev smo dobili, da je prišla na par metrov do njihovega psa. Vprašanje časa je, kdaj bi bila nesreča.
V najslabšem primeru bi pa verjetno odtavala in prišla pod kolesa avtomobila. To bi bila verjetno največja verjetnost. Risi na Snežniku in na Kočevskem izumirajo, pa se jih kontrolira, se skrbi za njih, da pa bi na Rožniku preživela – moramo biti realni –, je skoraj nemogoče. Se pa lepo sliši, v naravi je bila, živela prosto življenje, če pa pogledamo s celotne perspektive, je pa zadeva malo drugačna.
Kaj je potem točno vzrok pogina?
Čakamo na izvide obdukcije. Bila je že opravljena, čakamo izvide, ki bodo pokazali točno. Po naših predvidevanjih je več vzrokov, ki so pripeljali do tega. Slabša kondicija, aktivno vnetje zoba, ki je povzročalo vnetje po telesu, poškodba noge je bila, težko operacijo je preživela, največji problem pri divjih živalih pa je stres. Ker če imaš tako žival, si vedno v dilemi po operaciji, ali jo imeti v majhnem prostoru, kjer jo imaš pod nadzorom, lahko ji daješ zdravila, ampak je v hudem stresu. Ali pa jo izpustiti nazaj v ogrado, kjer je nimaš več pod nadzorom.
V dveh ali treh tednih bodo izvidi obdukcije. Naše predvidevanje je, da je bil tu problem stres. To je le divja žival. Morali smo se odločati, ali jo damo v manjši prostor ali v večjega, v katerem ne bi mogli do nje. Vse skupaj, poškodba, stres in slabše stanje je pripeljalo do tega, da je odpovedalo srce. Bomo videli, kaj bo pokazala obdukcija.
Kako težka operacija je bila?
Osteosintezo na stegnenici je imela opravljeno. Kost je bila zdrobljena, pa kost smo potem operacijsko sanirali, imela je eksterni fiksator. Operacija je trajala dobre štiri ure.
To je bilo torej po tem, ko ste jo ujeli?
Tako je. Nesreča je bila pri lovu. Zadeta je bila idealno, na mesto, kjer se živali normalno narkotizira, vendar je prišlo do dotika igle s kostjo in kost je počila. To se nam nikoli ni zgodilo, pa bomo še naprej morali na ta način aplicirati anestetike in zdravila. To je bila velika smola, ki se zgodi enkrat v življenju. In na žalost se je ravno pri tej risi.
Ali drži, da je risa padla z drevesa? Bi se lahko pri tem poškodovala?
Tu je napačna informacija. Ona je bila na podrtem drevesu. Na deblu, kakšne tri metre nad tlemi je bila. Prvo dozo smo ji dali, da smo jo umirili. Ker smo se bali, da jo bomo izgubili, kot smo jo že. Tokrat smo šli na to, da jo umirimo. Ponoči najdeš samo oči, z baterijo se zasvetijo. Če ne, je ponoči ne najdeš, lahko stopiš na njo ... In smo šli točno na to, smo jo pomirili, je zlezla na drevo in gledala. Dobili smo oči, ker je še bila budna.
Ostala je na deblu in vi ste jo potem z njega sneli?
Ne, ne. Ko smo prišli, je šla z debla dol in se umikala. Obkolili smo jo in kolega, ki ji je prišel najbliže, ji je dal še dozo uspavala. Ni padla z drevesa.
Na začetku, ob begu risov, je bilo rečeno, da sta bila risa v dobrem stanju in da v naravi lahko preživita. To je posledica tega, da niste vedeli v kakšnem stanju je risa – govorim o zobeh?
To je to. Mi nismo poznali točnega zdravstvenega stanja, vendar ti zobje v živalskem vrtu niso delali težav. Hrano je imela praktično na mizi. Tudi v naravi pri hranjenju ti zobje ne delajo težav. Delajo pa težave pri lovljenju živali. Ko lovi srno, se s temi zobmi prime za srno in jo zaduši. Tako lovijo. Če je imela samo en zob, je problem loviti. Tudi ne vemo, ali je tisto srno ona ulovila. Ali jo je ona, jo je kakšen pes, žled ... pa se je ona samo tja hodila hranit. S temi zobmi v naravi dolgoročno ne bi preživela.