Poletje je na vrhuncu, veselice in različni festivali pa v tem času potekajo na vseh koncih in krajih Slovenije. Prihodnji teden se bo v Laškem začel največji glasbeni festival Pivo in cvetje, ki naj bi tudi letos v mesto ob Savinji privabil več kot sto tisoč obiskovalcev iz domovine in tujine. A tega festivala seveda ni mogoče enačiti z veselicami, ki jih povečini prirejajo gasilska in druga društva – z namenom, da bi jim nekaj denarja na računu ob koncu ostalo tudi za nakup katerega kosa prepotrebne opreme, ki se v intervencijah nenehno izrablja. A četudi se zdi, da veselic še vedno povsod kar mrgoli, v resnici ni tako. Pred leti jih je bilo zagotovo veliko več.
Davkarija,
inšpektorji, vreme...
Letos je vse skupaj precej zapletla tudi nova davčna zakonodaja, po kateri morajo imeti gasilska društva, če so zavezanci za DDV, davčne blagajne. Lani jeseni pa je začel veljati pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, ki glede na število udeležencev prireditve in stopnjo tveganja zapoveduje, da mora biti na dogodku oziroma veselici ves čas trajanja navzoča usposobljena ekipa reševalcev, kar pa seveda ni zastonj. Kot niso zastonj davčne blagajne, stane pa tudi najem šotora, saj ga ni junaka, ki bi si ob vse bolj muhastem vremenu in negotovih napovedih upal organizirati veselico pod milim nebom. Stane tudi varnostna služba, prav tako je treba imeti vodjo prireditve in vodjo redarjev, ki ne smeta biti ena in ista oseba, naročiti in plačati je treba najem sanitarij, da o pridobivanju kupa soglasij in raznih dovoljenj, ki seveda zahteva čas, ne govorimo. A žal to sploh še ni vse. Veselice in tudi druge prireditve zelo radi obiščejo razni inšpektorji, najpogosteje tržni. In če ti, čeprav so se organizatorji trudili zadostiti vsem merilom, odkrijejo še katere nepravilnosti, potem je dejstvo, da so organizatorji na koncu na izgubi. Veselice so zato brez dvoma za marsikatero gasilsko društvo postale »dragice«, kot zatrjujejo številni gasilci. K vsemu povedanemu je treba dodati še, da tudi ansambli, sploh znani, ki običajno privabljajo več ljudi, ne igrajo zastonj. Bolj ko je ansambel znan, višja je njegova cena. Vsak dogodek pa je treba obvezno prijaviti tudi Sazasu in IPF, ki za uporabo avtorskih del izstavita račun.
Na policijo
ali upravno enoto?
Vsako veselico ali drugo prireditev je treba prijaviti bodisi na policiji bodisi na upravni enoti. Na policijski postaji mora organizator dogodka oziroma prireditve to prijaviti najmanj pet dni prej, če gre za zahtevnejšo prireditev, je treba vlogo za pridobitev dovoljenja vložiti tudi na upravno enoto. »To je treba storiti, če se na prireditvi uporabljajo nevarni predmeti, naprave in podobno,« pojasnjuje Vesna Drole, vodja sektorja za odnose z javnostmi na policiji, kjer so organizatorji lani prijavili 15.605 prireditev, kar je nekoliko več kot leta 2014, ko jih je bilo prijavljenih 15.550. Do konca maja letos pa je bilo prijavljenih 6220 dogodkov. A tudi policisti vseh svojih nalog ne opravljajo zastonj, temveč na podlagi predhodnega dogovora z organizatorji in pravilnika za izvajanje zakona o javnih zbiranjih izdajo podroben stroškovnik. »Zaračunajo se opravljene ure dela policistov na prireditvenem prostoru, prevoženi kilometri s službenimi vozili, uporaba varnostnih ograj, če so potrebne, in podobno,« našteva Droletova. Zakon o javnih zbiranjih pa določa, kdaj je za prireditev potrebno tudi dovoljenje upravne enote. Pridobiti ga je treba vedno, kadar morajo organizatorji delno ali povsem zapreti državno ali lokalno cesto pa tudi v primeru mednarodne športne prireditve in članskega tekmovanja v kolektivnih športih, če na njem sodeluje vsaj en klub iz prve lige. Prav tako je dovoljenje upravne enote potrebno, če se na prireditvi uporabljajo odprti ogenj (kres ali ognjemet) in drugi nevarni predmeti ter naprave, ki lahko ogrozijo zdravje ali življenje ljudi ter njihovega premoženja, pa tudi, če na prireditvi pričakujejo več kot 3000 udeležencev, ne glede na to, za kakšno prireditev ali veselico gre. Dovoljenje je obvezno tudi, če na prireditvi sodelujejo živali. Za vse druge, kot so denimo veselice na prostem, ko ni zaprta katera cesta ali se pričakuje manj kot 3000 ljudi, pa velja, da zadostuje prijava le na policiji. Kjer je predviden tudi ognjemet, je treba organizirati požarno stražo gasilcev in izdelati elaborat izvedbe ognjemeta, kadar so uporabljene zvočne naprave, ki povzročajo čezmeren hrup, pa organizatorji potrebujejo tudi dovoljenje oziroma soglasje občine. Od novembra lani je v veljavi nov pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, ki v 26. členu določa tip prireditve glede na število udeležencev, zdravstveno tveganje in tveganje glede na sam dogodek, če se na njem toči alkohol. Vsi pa vemo, da veselice in tudi marsikatere druge prireditve, na kateri ne bi točili alkohola, ni. Zato je treba praktično povsod zagotoviti tudi strokovno usposobljeno zdravstveno ekipo, kar spet stane, saj je ta na kraju dogajanja navzoča več ur. Je pa ponudnikov zdravstvenega varstva več, in ni nujno, da je to res služba nujne medicinske pomoči, temveč so lahko tudi zasebniki. Oboji pa morajo imeti za izvajanje te dejavnosti dovoljenje pristojnega ministrstva za zdravje.
Država je mačehovska
Zaradi vsega naštetega – čeprav je finančna uprava nekoliko omilila pogoje za izdajanje računov, saj je za prag dohodka določila 5000 evrov, so gasilci marsikje dvignili roke in veselic ne bodo organizirali. Tudi denimo v Zgornji Savinjski dolini, v Grušovljah, je letos ne bo. »Za zdaj se za to nismo odločili in se glede na te nove pogoje tudi ne bomo,« nam je povedal Janko Prislan, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Grušovlje, in dodaja, da še čakajo, da jih bo o novih pogojih in predpisih Fursa seznanila krovna Gasilska zveza Slovenije, od koder pa do zdaj niso prejeli nobenega uradnega dopisa. Ob tem Prislan spomni, da ljudje na deželi kličejo gasilce za vse mogoče intervencije, tudi tiste, ki z osnovno dejavnostjo gašenja požarov nimajo prav nobene zveze. Zato ga jezi, da je država na drugi strani do njih tako mačehovska. Da je ukrep finančne uprave, ki je nekoliko omilila pogoje oziroma mejo, ko morajo gasilci izdajati račune in imeti davčno blagajno, bolj kot ne predstava za javnost, meni tudi Marjan Jesenek, poveljnik PGD Ljubečna. »Veselice žal res ne prinašajo več omembe vrednega dobička, sicer pa je tudi meja 5000 evrov nizka, saj vsako, še tako majhno društvo ta znesek v enem letu preseže,« pravi. In doda, da se mu ne zdi prav, da njihova usposobljena bolničarka, ki je sicer tudi uradno medicinska sestra, ne more biti na veselici predstavnica zdravstvenega osebja, temveč bi morali imeti za to ekipo nujne medicinske pomoči, ki jo je seveda treba plačati. A kot smo že omenili, usposobljeni bolničarji, ki jih imajo v svojih vrstah gasilci, to lahko počnejo, le da morajo pred tem pridobiti soglasje ministrstva za zdravje. Če torej sklenemo: veselice marsikje gasilci prirejajo zgolj še zato, da v svojem kraju popestrijo dogajanje in naredijo ljudem malo veselja. Zaradi vsega zgoraj omenjenega pa je za marsikoga organizacija veselice postala prezahtevna in prezapletena. Sploh ob dejstvu, da povzroča le kup obveznosti in zelo malo ali skoraj nič zaslužka. Gotovo si ne gasilci kot organizatorji ne ljudje kot obiskovalci veselic takšne birokracije preprosto ne zaslužijo.
Kdaj izdajati račune in kdaj ne? Če neko gasilsko društvo organizira dogodek z namenom, da bodo s prodajo vstopnic zbrali denar zase, na primer za nakup novega vozila, in z dobavo blaga in storitev presežejo 5000 evrov obdavčljivih dobav, jim zato kljub vsemu ni treba izdajati računov, pojasnjujejo na finančni upravi. Morajo pa račune izstavljati po veselici, na kateri so dosegli 5000 evrov prihodkov, in za druge storitve, ki jih opravljajo. Denimo za odklepanje stanovanj ali vozil, izposojo opreme ter navzočnost požarne straže na katerem dogodku. Prav tako jim računov ni treba izdajati, če to ne pomeni izkrivljanja konkurence in tudi ne, če gre za dobavo blaga na šolskih bazarjih. Se pa dohodek, ustvarjen denimo s prodajo srečk na srečelovu, šteje v kvoto 5000 evrov prihodkov, čeprav je tudi ta denar namenjen izključno delovanju društva. Niso pa v to zajeti zneski dobave blaga in storitev, ki jih gostinec opravi na gasilskih veselicah v svojem imenu. Prav tako ne donacije, ki jih gasilska društva med letom prejmejo za svoje delovanje od občin in ne pomenijo plačila za opravljeno storitev. Sicer pa finančni inšpektorji v teh dneh obiskujejo vse večje prireditve. A jih ne zanima le izdajanje računov, temveč tudi spoštovanje delovnopravne zakonodaje. Ansambli, sploh znani, ki običajno privabljajo tudi več ljudi, ne igrajo zastonj. Bolj ko je ansambel znan, višja je njegova cena. Gotovo si ne gasilci kot organizatorji ne ljudje kot obiskovalci veselic takšne birokracije preprosto ne zaslužijo. |
