Verzi mu letijo v besede, kot bi sukal podplate

LESCE – Ni ga Leščana, ki ne bi poznal Franca Ankersta, Ankerstovega ata, pesnika, pisca ugank in besedil, a tudi melodij za številne narodno-zabavne ansamble, ki je v začetku junija praznoval 80. rojstni dan. Če mu vid zadnja leta ne bi opešal, bi zagotovo še vedno rezbaril, kar je rad počel zlasti po upokojitvi 1990. Pred njegovo hišo v Lescah stoji kip Martina Krpana, ki ga je ustvaril pred 17 leti iz debla hruške in je nastajal kar eno leto.

Več kot 500 besedil

Na svet je privekal pred 80 leti v Podljubelju nad Tržičem in že v otroštvu spoznal, da ima več talentov. Nekaterim se je posvetil bolj, brez glasbe pa ne mine njegov dan. Že kot otrok se je naučil igrati harmoniko in kitaro in kar nekaj let je bil član ansambla Gorenjci. Do danes se je v njegovi zbirki nabralo več kot 500 besedil, ki jih je ustvaril za okoli 120 zasedb, ansambel Zarja iz Tržiča pa je eden tistih, s katerimi sodeluje že dobrih 20 let. Njegova izvirna besedila so bila nagrajena na različnih festivalih, tudi na festivalu viž v narečju v Škofji Loki.

Ansambel Zarja si je Ankerst želel slišati tudi na praznovanju v krogu družine in prijateljev v znani gostilni v Žirovnici. Slavljencu so zapeli še dvojčki, Lara in Sašo Primožič ter Ema in Aljaž Soklič, meh harmonike pa je raztegnil prijatelj Jože Burnik.

Njegova muza je žena

V začetku tega leta je izšla njegova že četrta zbirka pesmi, v kateri je zbranih 130 sonetov. Napisal je tudi dve zbirki ugank, da ne bi šle v pozabo. Kot pravi, jih je začel pisati po naključju. Sestavil je namreč pesmico, v kateri je poskušal opisati določeno besedo, potem pa je ugotovil, da je nastala uganka. Za njegov prispevek h kulturi mu je Občina Radovljica leta 2000 podelila plaketo Antona Tomaža Linharta.

V spremni besedi zbirke Rime življenja je dr. Matjaž Kmecl o slavljencu zapisal: »Sodobni Jurij Vodovnik, ki dela nove verze po domače. Kadar je v najboljši formi, se iskri od domislic in jezikovne spretnosti, verzi mu letijo v besede, kot bi sukal podplate, in tudi oblikovno je neoporečen, ritem kot da ima v krvi; priljudnost pa ga pogosto napeljuje celo v narečnost.«

Kljub častitljivim letom ima Franc Ankerst še polno glavo idej za nove pesmi. In če ga povprašate, kdo je njegova muza in komu se ima zahvaliti za žar v očeh, je njegov odgovor na dlani: »Malo od tega ta hip bi počel, če ne bi za ženo angelčka vzel.«