Tudi v osrednji Sloveniji plodiči dosegajo premer 25 do 30 mm in prav tako se pojavlja odpadanje. Prirast listne mase in plodičev je velika in tkivo je zelo občutljivo za okužbe s škrlupom. Nasade jablan in hrušk je treba zato redno škropiti proti škrlupu s kontaktnimi fungicidi. Škropljenje opravimo tik pred napovedanimi padavinami.
Danes bo sončno, sredi dneva in popoldne pa predvsem v severni polovici Slovenije spremenljivo oblačno, nastale bodo krajevne plohe in nevihte. V četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo krajevne plohe in nevihte. Manj verjetne bodo na Primorskem. Vremenski obeti od 2. do 7. junija Nad nami bodo prevladovali vetrovi zahodnih smeri, pritekal bo topel in razmeroma vlažen zrak. Ozračje bo nestabilno. Vreme bo spremenljivo, predvsem sredi dneva in popoldne bodo krajevne plohe in nevihte. Do nedelje bodo najvišje dnevne temperature od 25 in 30 stopinj Celzija, od ponedeljka do srede pa od 20 do 25.
|
Obdobje škrlupa
Med padavinami v obdobju od 21. do 25. maja je bila na lokacijah, kjer je bilo zaradi dežja listje dlje mokro, možna ponovna okužba. Razmiki med škropljenji naj bodo prilagojeni hitremu priraščanju listne mase in padavinam. Preprosto pravilo je, da je zaščitno oblogo treba obnoviti, če pade več kot 30 mm padavin oziroma na vsaj 7 dni. V nasadih, ki so povsem pozebli, je treba opraviti škropljenje vsaj vsakih 14 dni, še posebno v primeru deževnega vremena, saj s tem preprečujemo širitev škrlupa. V primeru suhega vremena se lahko intervali tudi podaljšajo.
Rdeče, sladke vabljive tudi za škodljivce
Zgodnje sorte češenj so v severovzhodni Sloveniji že začele zoreti. Nestabilne vremenske razmere so omogočile pojav sadne gnilobe na zorečih plodovih. Po podatkih kmetijskih svetovalnih služb so bile razmere ugodne za pojav plodove vinske mušice.
Na območju Primorske se je začela pojavljati češnjeva muha. V proizvodnih nasadih češenj je treba tega škodljivca zatirati na tistih sortah, ki bodo zorele v prvem tednu junija.
Na vrtovih škropljenje odsvetujejo, priporočajo pa obešanje rumenih lepljivih plošč, na katere se lovi češnjeva muha. Ko češnje oberemo, plošče odstranimo, ker se sicer nanje lovijo tudi nekatere koristne žuželke.
Bezgov cvet
Črni bezeg, imenovan tudi navadni bezeg, je zelo razširjen po Sloveniji. Običajno uspeva v grmasti obliki, lahko pa se razvije tudi v drevo, ki doseže višino do 10 m. Običajno ga najdemo na gozdnem robu, ob gozdnih jasah, na posekah in v bližini človeških bivališč.
Ime je dobil po črnih jagodah, ki se razvijejo iz cvetov. Cvetovi so drobni, zvezdaste oblike, rumeno-beli, z močnim in značilnim vonjem. Sestavlja jih pet čašnih in pet venčnih listov ter pet prašnikov.
So dvospolni. Združeni so v do 10 cm velike kobule. Najprej zacvetijo na zunanjem robu pakobula. Ti so običajno jalovi, njihov namen je privabljati žuželke.
Nato postopoma zacvetijo tudi proti sredini pakobula. V večjem delu Slovenije črni bezeg cveti maja in junija, le v hribovitih predelih v prvi polovici julija. Začetek in splošno cvetenje označujeta začetek zgodnjega poletja. Na začetek cvetenja močno vpliva nadmorska višina.
Za Slovenijo velja, da na vsakih 100 višinskih metrov zaostaja v povprečju za 4,2 dneva. Na območjih z zelo strmim in razgibanim reliefom so lahko višinski gradienti tudi večji, v širokih dolinah in na ravninah pa vpliv nadmorske višine ni tako izrazit.
Letos je črni bezeg zacvetel v prvi dekadi maja kar 10 dni bolj zgodaj kot običajno (17. maj povprečje za Ljubljano v obdobju 1991–2000).
29. maj 2008
Na Primorskem je bilo čez dan nenavadno vroče za maj. Na Letališču Portorož so izmerili 33,2 °C, v Biljah pri Novi Gorici 32,7 °C, v Godnjah na Krasu 32,0 °C, v Ilirski Bistrici 31,1 °C in v Bovcu 30,8 °C.
Kakšno bo poletje?
Dolgoročne napovedi centra ECMWF kažejo, da obstaja okoli 60-odstotna verjetnost, da bo povprečna poletna temperatura presegla dolgoletno povprečje (oziroma da bo v zgornjem tercilu statistične porazdelitve). To velja za skoraj celotno Evropo razen severni in severovzhodni del celine. Prvi signali kažejo tudi, da bo poletje nadpovprečno suho; verjetnost za to napoved pa je manjša, le nekaj nad 50 odstotkov.
